S probiotiki si lahko pomagamo pri potovalni driski

Potovalna driska je zelo nezaželen sopotnik na našem dopustu. Podatki kažejo, da se kljub pogostim okužbam – s potovalno drisko se namreč sreča skoraj vsak drugi popotnik (40 – 60 %) – le peščica dopustnikov strogo drži priporočil glede prehrane in higiene.

Dolgo načrtovani oddih nam lahko pokvari driska, pogosta težava na potovanjih, zlasti če se odpravljamo v države z drugačnimi prehranskimi navadami in nižjimi higienskimi standardi. Običajno se pojavi zaradi zaužitja z mikroorganizmi okužene hrane ali vode. V večini primerov potovalna driska sama izzveni v 3 do 5 dneh brez resnejših posledic, je pa zelo neprijetna in nam lahko spremeni načrtovan potek potovanja.

Za nastanek driske so največkrat krive bakterije (salmonela, kampilobakter, šigela, ešerihija) in paraziti, lahko tudi virusi (astro-, rota- in norovirusi). Driska se pogosteje pojavi pri otrocih, saj je njihov imunski sistem slabše razvit. Paraziti lahko povzročijo dolgotrajnejšo okužbo. Ker je inkubacijska doba ob tovrstni okužbi 7–14 dni, lahko drisko dobimo šele po vrnitvi domov.

Kako lahko preprečimo potovalno drisko?

Za preprečevanje potovalne driske je najboljša preventiva. Skrbimo za strogo higieno rok, še posebej pred zaužitjem hrane. Roke si razkužujmo z razkužilom, ki vsebuje vsaj 60 % alkohola. Pijmo le ustekleničeno vodo, pozorni pa bodimo tudi pri ledu, ki je lahko narejen iz oporečne vode. Zobe si umivajmo z ustekleničeno vodo in pri prhanju pazimo, da imamo zaprta usta.

Ne uživajmo hrane, ki jo kupimo od uličnih prodajalcev, izogibajmo se uživanju nepasteriziranega mleka in mlečnih izdelkov, sladoleda, solat, rib in mehkužcev. Jejmo le sadje, ki ga lahko olupimo (banane, papaja, pomaranče, avokado itd.), pri tem pa bodimo pozorni na vnaprej narezano sadje, ki ga lahko kupimo na ulici, saj je lahko poškropljeno z okuženo vodo, da je videti bolj sveže. Izogibajmo se tudi toplim bifejem s hrano.

Proti driski je priporočeno uživati probiotike

Proti driski si lahko pomagamo tudi z uživanjem probiotikov. Priporočljivo je, da jih začnemo uživati še pred odhodom na potovanje (vsaj teden dni prej), saj tako vzpostavimo ravnovesje v naši naravni črevesni mikrobioti in okrepimo našo zaščito pred okužbami. Probiotike uživajmo tudi ves čas potovanja.

Slovarček pojmov

Probiotiki so žive kulture bakterij oziroma mikroorganizmov, ki imajo blagodejen učinek za naše telo, saj izboljšujejo lastnosti vzpostavljene (lastne) mikrobiote in preprečujejo razvoj in »razcvet« škodljivih mikroorganizmov v črevesju. Zato naj bodo naš stalni sopotnik na potovanjih. Probiotike lahko zaužijejo tudi otroci, že novorojenčki, vendar njim primerne.

Kaj narediti, ko kljub preventivi dobimo drisko?

Prvi ukrep ob nastopu driske in/ali bruhanja je preprečevanje dehidracije. Poskrbeti moramo za zadostno nadomeščanje tekočine v telesu z zadostno količino sladkorja in soli, da preprečimo elektrolitsko neravnovesje v telesu ali celo motnjo v delovanju ledvic. To je še posebej pomembno pri otrocih in starostnikih. Najboljši način je vnos tekočin z rehidracijskimi praški, ki jih kupimo v lekarni. Odrasel človek mora popiti približno deciliter tekočine na uro.

Znaki, ki nam kažejo, da smo dehidirani, so suha usta, razdražljivost in glavobol, vrtoglavica pri hitrem vstajanju, temen in bolj koncentriran urin. Če je izločanje urina prekinjeno, imamo krče v mišicah, pospešen srčni utrip in pospešeno dihanje, zvišano telesno temperaturo ali motnje zavesti, pa je dehidracija lahko huda.

Če se driska v 3 do 4 dneh ne ustavi ali če je vzdrževanje hidriranosti telesa zaradi bruhanja, potenja ali pogostega odvajanja blata oteženo, če je blato krvavo ali se je pojavila vročina, ali če ima drisko otrok, mlajši od 6 let, je treba nujno obiskati zdravnika. Za obnavljanje ravnotežja črevesne mikroflore in za lažje okrevanje pa lahko uživamo tudi probiotike.

Ker je samozdravljenje driske pogosto, v nadaljevanju navajamo nekaj neresničnih mitov, kako ukrepati ob driski:

Mit številka 1: Ko imam drisko, moram biti na dieti.

Ob driski se ni treba držati posebnih diet, saj ni dokazov, da bi dieta izboljšala zdravstveno stanje ali pripomogla k hitrejšemu okrevanju. Telo potrebuje zadostne količine hranil, tj. beljakovin, sladkorjev, maščob, za nadomeščanje energijskih izgub, zato je namesto diete bolj priporočljivo zmerno uživanje hrane in napitkov. Odsvetuje se le močno sladkana (vključno s sladkanimi sokovi), zelo mastna in začinjena hrana.

Mit številka 2: Ko imam drisko, moram piti nesladkan čaj.

Nesladkan čaj ali pitje zgolj vode kot edini sredstvi za odpravo dehidracije se ob driski odsvetujeta, saj lahko privedeta do znižanja natrija v telesu. Namesto tega je bolj priporočljiva uporaba napitkov, pripravljenih iz praškastih mešanic, ki jih lahko kupimo v lekarni, imenujemo jih rehidracijske raztopine. Te za preprečevanje in lajšanje dehidracije vsebujejo soli in sladkorje v pravem razmerju, zato je manj možnosti za pomanjkanje elektrolita natrija ali zvečano količino sladkorjev v telesu.

Mit številka 3: Medicinsko oglje ustavlja drisko.

Medicinsko oglje odstranjuje strupe in pline iz prebavnega sistema. Zato je njegova uporaba smiselna le tedaj, ko je driska posledica zastrupitve s strupi, zdravili, tudi gobami, ali izločanja bakterijskih toksinov. Vendar pa pri potovalni driski sami, brez predhodne diagnoze zdravnika ne moremo vedeti, ali smo okuženi z bakterijo, ki proizvaja toksine. Slaba stran uporabe medicinskega oglja je zlasti temno obarvanje blata, s čimer se zakrijejo znaki, pomembni za prepoznavanje bolezni, npr. kri v blatu.

Mit številka 4: ”Razkuževanje” prebavnega sistema

Mnogi priporočajo ‘’razkuževanje’’ prebavnega sistema s pitjem alkohola. Ko to slišite, ne smete pozabiti, da le-ta ni koristen za vaše zdravje in da  poleg škodljivih uničujete tudi koristne bakterije v črevesju. To pa pomeni, da se ruši mikrobno ravnovesje črevesja, kar lahko povzroči prebavne težave.

Okužimo se lahko tudi v najboljših hotelih

V državah z nižjim življenjskim standardom, kot so Indija, Severna in subsaharska Afrika, jugovzhodna Azija, Južna Amerika, Mehika in Karibski otoki, moramo še posebej paziti na higieno rok in prehrano. Ljudje smo prepričani, da boljši kot je hotel, manjša je verjetnost okužbe, zato smo manj previdni. Naj nas število hotelskih zvezdic ne zavede.

Zdravila blagovne znamke Linex so edina probiotična zdravila brez recepta v Sloveniji*, ki pomagajo ponovno vzpostaviti ravnovesje v črevesju.

Linex Forte vsebuje več kot 2 milijardi probiotičnih bakterij v eni kapsul iz rodov bifidobakterij in laktobacilov, ki pomagajo ponovno vzpostaviti porušeno ravnovesje med koristnimi in škodljivimi bakterijami v našem črevesju (kar strokovno imenujemo disbioza). Tako lahko zmanjšamo pogostnost in resnost blagih do zmernih prebavnih motenj, ki so posledica porušenega ravnovesja črevesne mikrobiote, in ohranja normalno stanje črevesja.

Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

Linex Forte vsebuje liofilizirane probiotične (mlečnokislinske) bakterije.

*Centralna baza zdravil II (dostopno na http://www.cbz.si/cbz/bazazdr2.nsf/Search/$searchForm?SearchView, zadnji dostop 1.6.2022)

216247  Informacija pripravljena junij 2022

www.linex.si

Uporabljena literatura:

 

Oglasno sporočilo

 

 

 

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije;Seida Novak, farmacevtski tehnik; Matic Bobnar, farmacevtski tehnik; Aleksandra Peulić, magistra farmacije; Maja Zemljič, farmacevtski tehnik, diplomirana medicinska sestra