Evropska borovnica (ang. bilberry), ki jo najdemo tudi v večini slovenskih gozdov, izvira iz Evrope in jo poimenujemo tudi gozdna borovnica, navadna borovnica ali črnica. Gozdna borovnica (Vaccinium myrtillus) je vrsta jagodičevja iz rodu Vaccinium. Raste v obliki majhnega, močno razvejanega grma, v višino do 40 cm. Najbolje raste v vlažnih gozdovih, na humoznih in kislih tleh. Rastišča se pojavljajo do 2.000 m nadmorske višine. Najdemo jih tudi na posekah, jasah in med redkim drevjem, kadar le imajo v tleh dovolj vlage. Borovnice cvetijo maja in junija, odvisno od nadmorske višine, in imajo drobne zelenkaste cvetove. Zreli plodovi so temnomodre barve, okrogle oblike v velikosti graha. Plod borovnice je užiten, prijetnega kiselkasto-sladkega okusa. Plodovi dozorevajo v mesecu juniju in juliju.
Poznamo tudi belo gozdno borovnico, ki je precej redkejša in se v večini pojavlja le v posameznih gozdovih na Finskem.
Ameriška borovnica (Vaccinium cyanococcus, ang. blueberry) izvira iz Severne Amerike. Ker jo je mogoče gojiti in ni zahtevna za vzgojo, se je zelo razširila po svetu. Ameriške borovnice uspevajo na sončnih in zračnih legah, v zmerno toplem podnebju. So neobčutljive na nizke temperature, tudi ob spomladanski pozebi, običajno do škode ne pride, saj zacvetijo precej pozno, prav tako cvet ni posebej občutljiv do nekaj stopinj pod ničlo. Zahtevnost gojenja borovnic je povezana predvsem s prstjo, saj za rast in razvoj potrebuje zelo kisla (pH med 3,5 do 5), prav tako morajo biti tla zračna, odcedna in s humusom bogata. Priljubljenost ameriške borovnice gre predpisati že omenjenem okusu in visokim pridelkom.
Gozdne in ameriške borovnice ločimo po okusu, velikosti, obliki in prečnem prerezu plodov. Plodovi ameriške borovnice so znatno večji v primerjavi z gozdno, ob prerezu je meso bele barve, med tem ko je pri gozdni meso temno rdeče do vijolične zaradi višje vsebnosti antocianinov. Okus gozdnih borovnic je bistveno bolj intenziven v primerjavi z ameriškimi borovnicami.
Hranilna sestava borovnic
Borovnice so v približno 85% sestavljene iz vode, preostanek pa pretežno predstavljajo ogljikovi hidrati. Med ogljikovimi hidrati prevladujejo sladkorji, vsebujejo pa tudi kar nekaj prehranske vlaknine. Med mikrohranili najbolj izstopata vitamina C in K ter mineral mangan. Znane so tudi po visoki vsebnosti antioksidantov, predvsem antocianinov, ki imajo vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom.
Borovnice so med sadjem eden najbogatejših virov antocianinov. Ti poleg antioksidativnega delovanja borovnicam dajejo tudi barvo, ki niha od rdeče do modre in vijolične. Med zorenjem koncentracija antocianinov v sadežu močno raste, kar nam tudi omogoča, da ločimo med zrelim in nezrelim sadežem. Antocianini predstavljajo kar 60% vseh fenolnih snovi v zrelih borovnicah, zaradi česar pomembno prispevajo k pozitivnim vplivom borovnic na zdravje. Redno in zmerno uživanje borovnic naj bi, prav zaradi visoke vsebnosti antocianinov, prispevalo k zmanjšanju tveganja za razvoj nekaterih bolezni kot so srčno žilne bolezni in za izboljšanje ostrine vida.
Uporaba in shranjevanje borovnic
Borovnice v trgovinah najpogosteje najdemo sveže, zamrznjene ali posušene. Pogosto se pojavijo tudi v obliki marmelad in sokov. Zaradi vedno več dokazov o njihovih pozitivnih učinkih na zdravje je na trgu možno najti tudi njihove ekstrakte, ki so na voljo v obliki prehranskih dopolnil.
Pri nakupu svežih borovnic, izbirajmo čvrste in suhe sadeže z gladko površino in rahlo srebrnim slojem. Velikost ni pokazatelj zrelosti, je pa ob tem bolj pomembna barva – borovnice naj bodo globoko modre do črne barve. Rdečkaste borovnice so nezrele in po obiranju ne dozorijo, zato je takšne borovnice najbolje uporabiti pri kuhi. Izogibamo se borovnicam, ki so videti mehke ali skrčene ali imajo kakršne koli znake plesni. Pri čiščenju je najbolje, da jih splahnemo pod tekočo vodo tik pred uživanjem, saj v nasprotnem primeru pospešimo nastanek gnilobe in plesni. Sveže borovnice shranjujemo v hladilniku v originalni embalaži ali drugi pokriti posodi ter jih pojemo najkasneje v 10 dneh od nakupa.
V večini živilskih trgovin so na voljo tudi že očiščene zamrznjene borovnice, ki so priročna rešitev kadar želimo borovnice uporabljati tudi izven sezone. Ker so borovnice zamrznjene zrele, ohranijo velik delež koristnih hranil. Pri izbiri zamrznjenih borovnic bodite pozorni, da borovnice v vrečki niso sprijete skupaj, temveč se jih da enostavno ločiti. To je namreč dober pokazatelj, da med skladiščenjem ni prihajalo do temperaturnih nihanj. Če borovnice zamrznete doma jih pred zamrzovanjem ne perite ali pa jih po pranju dobro osušite in šele nato zamrznite. V zmrzovalniku jih lahko hranite do 10 mesecev.
Vir: Borovnice – Prehrana, dostopano 5.6. 2022
