V ekskluzivnem intervjuju z dr. Alenom Jovićem, specialistom dermatologije, smo se pogovarjali o negi otroške kože, nagnjene k atopijskemu dermatitisu, in o tem, kako lahko starši najbolje pomagajo svojim otrokom, ki se spopadajo z eno od oblik dermatitisa na koži. Ker je dr. Jović hkrati tudi oče, smo ga prosili, naj z nami deli svoje izkušnje iz ordinacije, kdo večkrat pripelje otroke na preglede, in kakšen nasvet bi dal mladim očkom.
1. KAKO POGOSTO V VAŠO ORDINACIJO PRIDEJO STARŠI Z OTROKI, KI TRPIJO ZA ENO OD OBLIK ATOPIJSKEGA DERMATITISA?
O natančnih številkah težko govorim. Na tedenskem nivoju se številka giblje med 5 in 10 otrok. Povečan priliv pacientov z atopijskim dermatitisom beležimo v jesenskem in zimskem času. Predvsem na račun makro- in mikroklimatskih sprememb okolja (hladen zrak, veter, centralna kurjava ipd.). Pomemben dejavnik poslabšanja v tem obdobju so tudi infekti (virusne respiratorne okužbe), seveda pa ne smemo pozabiti na psihološki vidik. Svojim pacientom vedno na preprost način razložim, da imata naš nevrološki sistem in koža „skupen izvor“, strokovno pa se ta zasnova imenuje nevroektoderm. Zato jih opozorim, da vsaka oblika stresa (začetek šolskega leta, izpitno obdobje, težave v družinskem okolju) lahko privede do poslabšanja atopijskega dermatitisa.
2. KAJ NAJPOGOSTEJE SVETUJETE TEM STARŠEM?
Skušam jim čim bolj enostavno in hkrati natančno razložiti etiologijo AD. Suha, rdeča in razpraskana žarišča jim razložim oziroma metaforično primerjam s suho zemljo v puščavi ali s porušenimi zidaki na opečnem zidu. Voditi jih mora ideja: „Koža ne sme biti suha!“. Svetujem jim sindet mila in nevtralna mazila. Pripravke medicinske kozmetike, ki so pH nevtralna, brez dišav ali parabenov. Praktično vsi starši mi povedo, da otroke umivajo zgolj z vodo. Opozorim jih, da je to napačen pristop. Pri AD je treba obnoviti lipidni sloj in navlaženost povrhnjice. Sama voda, predvsem v urbanih okoljih, pa je s svojo sestavo bolj podobna bazenski vodi (klorirana voda), kar pa še bolj izsuši kožo. Tudi morska voda ne pomaga pri atopijskem dermatitisu, kvečjemu draži in poslabša stanje. V teh primerih lahko na telo nanašamo barierne kreme. Poleti se stanje umiri zaradi povečane vlažnosti okolja in zaradi pozitivnega učinka UV žarkov iz atmosfere, kar tudi v dermatologiji sprida in pod strokovnim nadzorom izkoriščamo pri zdravljenju AD. Odsvetujem čista „naravna“ zeliščna mazila, saj s tem na dolgi rok tvegamo pojav kontaktnega alergijskega dermatitisa. Na tem mestu opozarjam starše, naj bodo previdni pri nakupih „čudežnih“ krem, katerih proizvajalci in oglaševalci očitno zavajajo ljudi. Upam, da se v bližnji prihodnosti ta problematika pravnoformalno uredi. Opozorim jih na strokovno sporne metode določanja alergij. Alergija na hrano in AD se prepletata do 30 % v prvih letih življenja, predvsem senzitivnost na mlečne beljakovine, beljak, rumenjak, oreščke in morsko hrano. Senzitivnost praviloma izzveni do vstopa v prvi razred osnovne šole, zato staršem svetujem, naj spremljajo svoje otroke po zaužitju določene jedi. Če se stanje na koži poslabša, se pojavi eritem okoli ust ali koprivnica po telesu. Vse to je očitni znak senzitivnosti na določen alergen, kar se da dokazati s krvnimi ter kožnovbodnimi alergološkimi testi. Zato starši ne stradajte svojih otrok. AD je genetska in avtoimunska bolezen kože. V 60 % se umiri v puberteti, lahko pa vztraja celo življenje. Zelo pomembna je poklicna in profesionalna usmeritev otrok z AD.
3. KATERO NEGOVALNO RUTINO JIM PRIPOROČATE?
Vsakodnevno priporočam umivanje s sindet mili. Voda ne sme biti ne premrzla in ne prevroča. Na tem mestu še enkrat opozorim na pomen medicinske kozmetike, ki je podprta z znanstvenimi izsledki in ni samo „dermatološko testirana“. Če so na žariščih prisotne medenaste rjavorumene kruste ali izcedek (dodatno bakterijsko vnetje žarišč), svetujem umivanje kože z antiseptičnimi mili ali kopelmi za vsaj 10 dni. Po umivanju ne smemo biti pregrobi in kožo samo popivnamo z brisačo. Nato staršem svetujem, da na žarišča najprej nanesejo kortikosteroidno mazilo in ne kremo. Mazilo zaradi svoje farmakološke sestave deluje dalj časa, bolj okluzivno in je namenjeno za kronične kožne spremembe, kar je pri AD pogosto. Kreme lahko pečejo. Ko omenimo kortikosteroide, je naslednja opazka „tanjšanje kože“. Starše pomirim. Obraz, pregibe in močno poraščene predele (lasišče) lahko vsakodnevno mažejo z zmernim kortikosteroidom 7 dni, okončine in trup pa z močnim kortikosteroidom do 14 dni. Nato jim predstavim vzdrževalno zdravljenje 2 dni v tednu do skupno 16 tednov. Nova generacija kortikosteroidnih pripravkov ima znanstveno dokazan ugoden profil glede atrofogenosti kože. Predstavim ji pravilo „blazinice prsta“ (na blazinico prsta nanesemo mazilo in ga razmažemo po površini kože, da pokrijemo velikost dveh dlani). Po nanosu kortikosteroidnih mazil na žarišča sledi nanos negovalnih mazil na kožo po celotnem telesu. Rutino umivanja s sindet mili in mazanja z negovalnimi mazili je treba nadaljevati tudi po umiritvi ekcemskih sprememb. To je temelj zdravljenja AD, kortikosteroidna mazila pa so gasilci požara. Zato starše pripravim za terapijo na dolgi rok. Ne obljubljam ozdravitve, pač pa zazdravitev. Za otroke svetujem vsaj 300 g negovalnega mazila na teden. Kar je veliko. Nekatere študije so pokazale povečano pojavnost sekundarnih bakterijskih okužb pri rednem nanašanju negovalnih mazil, vendar danes na tržišču obstajajo medicinska mazila, ki ciljano delujejo in so zasnovana na osnovi kožnega mikrobioma. To je pomembno za zmanjšanje in uravnavanje obremenjenosti kože z bakterijo
S. Aureus, ki teoretično pripomore k samemu vnetnemu procesu pri AD. Nekateri izvlečki velikih študij poročajo tudi o pozitivnem in rednem jemanju probiotikov pri otrocih z atopijsko predispozicijo, kar pomeni, da ima nekdo od staršev atopijski dermatitis.
4. KAJ JE NAJPOMEMBNEJŠE PRI IZBIRI KREME ZA NEGO OBRAZA IN TELESA IN KAJ PRI IZDELKU ZA UMIVANJE?
Predvsem adolescenti in starejši pacienti z AD ne marajo mastnega občutka na koži. Zato jim svetujem, da izberejo takšen medicinsko kozmetični pripravek, ki ima lahko teksturo in se zlahka nanaša na kožo vseh predelov. Česa vse ne smejo vsebovati, sem že omenil zgoraj. V zadnjih letih močno proučujejo bakterijsko sestavo kože pri zdravih pacientih in pri pacientih z AD – govorimo o mikrobiomu kože. Še enkrat, pri AD ima pomembno vlogo bakterija S. Aureus, ki s svojim imunopatogenetskim mehanizmom spodbudi samo vnetje in povzroča sekundarne bakterijske okužbe na koži (rumenorjave kruste in izcedek). Tu je napredek pri določenih proizvajalcih opazen. Pri svetovanju vsekakor upoštevam to dejstvo.
5. KAKO LAHKO STARŠI OTROKU NAJBOLJE POMAGAJO V BOJU PROTI ATOPIJI?
Starše je pri pregledu treba pomiriti in jim predstaviti bolezen, kar terja veliko energije in časa pri razlagi. Po koncu naporne celodnevne ambulante dermatologi radi v šali rečemo: „Za piko na i mora zdaj priti starš z otrokom, ki boleha za AD.“ Kar se nemalokrat tudi zgodi. Jaz si skušam pridobiti zaupanje staršev. Drznem si javno sporočiti, naj bo atopijski dermatitis stvar dermatologov. Spodbujamo in podpiramo sodelovanje s pediatri in alergologi, vendar so pacienti velikokrat napačno informirani in usmerjeni s pomanjkljivimi navodili. Še enkrat omenjam „kortikosteroidno fobijo“. Napačno je prehitro odnehati z uporabo kortikosteroidnih mazil in prehitro preiti na druge alternativne terapevtske možnosti, kot sta lokalni takrolimus in pimekrolimus. Ob akutnem poslabšanju se oba pripravka ne prenašata, otroci tožijo, da jih peče in žarišča še bolj srbijo. Če prehitro prenehamo z uporabo kortikosteroidnih mazil, pride do bumerang učinka, kar se klinično kaže z navideznim poslabšanjem in še bolj potencirano rdečico („sindrom rdečega človeka“ pri uporabi kortikosteroidov). Zato spodbujamo vzdrževalno oziroma intermitentno zdravljenje do 16 tednov po zaključenem akutnem vsakodnevnem zdravljenju (2 dni v tednu nanos kortikosteroidnih mazil ali 3x na teden nanos pimekrolimus ali takrolimus). Starši morajo biti vztrajni in disciplinirani. Otroci se hitro navadijo na rutino in jim mazanje preide v navado. To večkrat v svoji praksi primerjam z umivanjem zob. Otrok ve, kako koristno je, ampak ga moraš tu in tam spodbuditi k umivanju zob. Terapevtski načrt mora biti čim bolj enostaven in razumljiv.
6. STE DERMATOLOG, VENDAR STE TUDI OČE. ALI JE IMEL VAŠ OTROK KAKŠNO OBLIKO DERMATITISA V ZGODNEJŠIH LETIH?
Seveda. Oba z ženo sva atopika. Jaz sem alergičen na pršico hišnega prahu, žena je bila v otroštvu alergijski astmatik in je imela atopijski dermatitis. V puberteti je izzvenel. Tipično se je v nosečnosti malce poslabšal, na srečo ni bilo hudega zagona. Predvsem v zimskem času se pri otroku pojavi numularni ekcem in asteatotični dermatitis („suhi ali zimski“ ekcem) na zunanji strani okončin in trupu.
7. KAKŠNA JE OZIROMA JE BILA RUTINA NEGE PRI VAŠEM OTROKU?
Dermatološka literatura svetuje uporabo negovalnih mazil že od rojstva pri otroku, katerega eden od staršev je atopik (tj. seneni nahod, astma, atopijski dermatitis), saj naj bi s tem preprečili nastanek hudega atopijskega dermatitisa. Tako sem tudi jaz redno od rojstva pri svoji hčerki uporabljal nevtralne emoliense in sindet mila. Sedaj je stara že 8 let in se vsak večer po umivanju namaže z negovalnim mazilom. Otroci so bolj prilagodljivi od odraslih. Podobno je pri senzitivnosti na gluten. Težje je čez noč v odrasli dobi sprejeti neke nove prehranske ali druge navade.
8. KATERI SO VAŠI NAJLJUBŠI TRENUTKI Z OTROKOM?
Neprecenljiv in težko opisljiv je trenutek ob koncu dneva, ko gledaš svojega otroka, kako tone v sen, medtem ko mu bereš pravljico v nizkem tonu. Otroci naj nam bodo s svojo energijo vzor, kako malo je potrebno, da si v življenju zadovoljen in kako hitro se lahko zgladijo vsi spori.
9. ALI STE V LETIH PRAKSE OPAZILI, DA VEDNO VEČ OČETOV PRIPELJE SVOJE OTROKE NA PREGLEDE IN DA TO NI VEČ SAMO MAMINA »DOLŽNOST«?
Sem. Današnja življenjska ali poklica rutina je nas moške vpela, da smo bolj vključeni v skrb in odraščanje svojih otrok. Kar se mi zdi prav. V današnjem času se mi zdijo nepredstavljive zgodbe starih staršev in staršev glede vzgoje in skrbi za otroke.
10. KAJ BI MLADIM OČETOM SVETOVALI KOT DERMATOLOG IN KOT OČE?
Kot dermatolog sporočam, da svoje otroke čuvamo pred soncem tako doma kot na počitnicah. Kot oče pa, čeprav nam današnji ritem življenja jemlje veliko energije, vsaj pet minut prisluhnite svojemu otroku, naj vam pripoveduje o svojih občutkih in o vsakodnevnih dogodivščinah. Ne smemo biti preveč ambiciozni in svoje spodletele cilje izživljati nad otroki.
Vir: https://www.laroche-posay.si/Clanek/PREBERITE-STROKOVNE-NASVETE-OCETA-IN-DERMATOLOGA-DR-ALENA-JOVICA/a39708.aspx, dostopano 1.4.2021
