Imunski sistem ščiti naše telo pred bolezenskimi mikrobi, kot so bakterije, virusi, glive in paraziti. Deluje zunaj naše zavesti, njegovega delovanja tudi ne občutimo, zavemo pa se neprijetnih posledic, kadar ne deluje pravilno ali je oslabljen. Takrat se telo težje bori proti bolezenskim mikrobom in je bolj dovzetno za okužbe.1, 2, 3 Pomembna dejavnika za to, da zbolimo, sta poleg dovzetnosti za okužbe tudi izpostavljenost okužbam in količina mikrobov, ki pridejo v telo.
Virusi najpogosteje povzročajo okužbe dihal, kot sta prehlad in gripa.1 Z večanjem odpornosti organizma, higienskimi ukrepi (umivanje rok, prezračevanje prostorov …) in izogibanjem izpostavljenosti lahko zmanjšamo pogostnost prehladnih obolenj in gripe.3
Prehlad
Prehlad je najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo virusi. V povprečni življenjski dobi (75 let) človek preboli več kot 200 prehladov, vsak pa traja približno dva do šest dni.1 Od okužbe do izbruha bolezni običajno minejo od en do štirje dnevi (t. i. inkubacijska doba). Simptomi se pogosto začnejo na omejenem območju, npr. v žrelu, in hitro napredujejo – v naslednjih 48 urah se običajno razvije večina simptomov. Kašelj se pojavi najkasneje in le v tretjini primerov.5 Simptomi so posledica vnetja in otekanja sluznice zgornjih dihalnih poti. Če ne pride do zapletov, običajno izzvenijo po dveh do štirih dneh.1 Glavni zaplet prehlada je dodatna okužba z bakterijami, ki lahko vodi v pljučnico.3
Kako prepoznamo prehlad:
- boleče žrelo
- voden izcedek iz nosu
- kihanje
- zamašeni nosni prehodi
- napolnjenost obnosnih votlin, kar povzroči bolečino na obrazu
- solzenje oči
- vročina (pogosto pri otrocih in redko pri odraslih)
- slabo počutje
Gripa
Med najpogostejše virusne okužbe dihal sodi tudi gripa (influenca).1 Čeprav je nekaj simptomov podobnih kot pri prehladu, jo lahko preprosto prepoznamo po hujši obliki bolezni in nenadni visoki telesni temperaturi.
Po obdobju inkubacije, ki traja dva do štiri dni, se običajno pojavijo glavobol, bolečine v hrbtu in mišicah ter mrzlica. Lahko se pridružijo še zamašen nos, draženje na kašelj, pomanjkanje teka in slabost. Poleg simptomov v zgornjih dihalih se lahko kažejo še simptomi prizadetosti prebavil, kot so bolečine v trebuhu, driska in bruhanje.1 Akutni simptomi navadno trajajo tri do štiri dni. Pojavijo se lahko zapleti, ki so običajno povezani z naknadno bakterijsko okužbo, npr. pljučnica ali bronhitis.1
Kako prepoznamo gripo:
- visoka vročina z mrzlico
- izguba teka
- vneto žrelo
- bolečine po vsem telesu
- huda slabost
- izčrpanost, oslabelost
- suh, dražeč kašelj
Kako si lahko pomagamo?
Pomembno je, da poleg jemanja zdravil za lajšanje simptomov poskrbimo za počitek in se izogibamo naporom ter dovolj spimo.2, 4 Priporočeno je tudi uživanje tekočin, saj s tem olajšamo izločanje sluzi.2
Odpornost organizma si lahko okrepimo z jemanjem zdravila rastlinskega izvora – Immunal, ki aktivira našo naravno prvo obrambno linijo imunskega sistema – nespecifični imunski sistem (fagocitozo makrofagov in naravno aktivnost celic ubijalk).
Za lajšanje značilnih bolezenskih simptomov, ki spremljajo prehlad in gripo, so lahko za samozdravljenje na voljo:
- Lekadol Plus C – ob prvih znakih prehlada ali gripe; npr. zvišani telesni temperaturi, glavobolu in bolečinah v sklepih in mišicah
- Lekadol Combo – ob zamašenem nosu, ki ga spremljajo bolečine ali zvišana telesna temperatura
- Operil – za lokalno lajšanje nahoda (zamašen nos, vnetje sinusov)
- Angal – pri bolečinah in vnetju v žrelu
- Fluimukan – za lažje izkašljevanje pri mokrem kašlju
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti! Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Shranjevati nedosegljivo otrokom!
Literatura 1. Abrahams P. Družinska zdravstvena enciklopedija: simptomi, vzroki, diagnoza, potek, zdravljenje in preprečevanje bolezni. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije; 2007. 2. Berkow R, Beers MH, Fletcher AJ, eds. Veliki zdravstveni priročnik za domačo uporabo. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2002. 3. Ihan A. Imunski sistem in odpornost: Kako se ubranimo bolezni. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2000. 4. Madjar B, Jošar E. Prehlad in gripa. In: Pisk N, ed. Samozdravljenje: Priročnik za bolnike. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2011. p. 59-76. 5. Berardi R. Handbook of Nonprescription drugs; 17th Ed. APhA; p. 179.
Vir: Gripa in prehlad – Lek, dostopano 3.2.2022.
