Depresija

Depresija je zelo pogosta duševna motnja. Ocenjeno je, da za depresijo trpi vsaka dvajseta oseba in da bo vsaka šesta oseba vsaj enkrat v življenju doživela depresivno stanje (1). Doleti lahko vsakogar, v vsakem starostnem obdobju, ženske nekoliko pogosteje. Prizadeto je razpoloženje, misli, čustva, vedenje, telo in posledično življenje v družini in izven nje. V delu možganov, ki uravnava razpoloženje, se poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev (dopamina, serotonina, noradrenalina), ki v možganih prenašajo sporočila med celicami (1).

Depresija je veliko več kot le žalost in slabo počutje, je bolezen, katere simptomi trajajo različno dolgo (2). O depresiji govorimo, če je človek več kot dva tedna zelo negativno razpoložen in če je izgubil zanimanje in zadovoljstvo ob vsakdanjih aktivnostih ter ima še vsaj pet značilnih znakov depresije (miselnih, čustvenih, vedenjskih in/ali telesnih) (1). Večja depresivna epizoda lahko traja nekaj mesecev. Če posameznik ne išče strokovne pomoči, lahko težave vztrajajo več let (2). Če depresije ne prepoznamo ali jo nepravilno obravnavamo, posameznik trpi naprej in v skrajnih primerih lahko življenje konča s samomorom (1,3).

Značilni znaki depresije se med seboj lahko prepletajo:

• Občutek nemoči in brezupa
• Izguba zanimanja za vsakodnevne dejavnosti
• Spremembe teže in teka
• Spremembe spanca
• Občutki jeze in razdraženosti
• Izguba energije
• Samosovraštvo
• Nepredvidena brezglava dejanja
• Težave s koncentracijo in spominom
• Nepojasnjene bolečine

Goldbergerjev presejalni test depresije, ki je dostopen na spletni strani http://www.healthyplace.com/psychological-tests/?edate=2010-08-31&quizid=42&sdate=2010-08-30 , vam lahko pomaga pri določanju, ali imate simptome te motnje in kako močna je.

Poznamo več vrst depresije:

• Velika depresivna motnja- klinična depresija– značilno dolgotrajno zelo intenzivno slabo razpoloženje in upad zanimanja za aktivnosti (2).
• Kronična depresija ali distimija– blažja oblika z manj simptomi kot pri drugih oblikah, lahko pa traja tudi več let (2 leti ali dlje) (2).
• Atipična depresija– zelo pogosta, lahko se pojavi že v najstniških letih, ne spremljajo je tipični simptomi (2).
• Poporodna depresija se pojavi pri mamicah po porodu (2).
• Predmenstrualna disforična motnja je resnejša oblika predmenstrualnega sindroma (PMS), kjer ne gre samo za spremembe počutja ob hormonskih nihanjih, ampak gre za vrsto čustvenih in fizičnih simptomov (bolečine v mišicah in sklepih, težave s koncentracijo, huda utrujenost, tesnobnost, intenzivna jeza, vročica, spremembe teka in glavoboli) (2).
• Sezonska razpoloženjska motnja (SAD)- največkrat nastopi jeseni in traja do pomladi. Ocenjujejo, da je vzrok pomanjkanje sončne svetlobe (2).
• Bipolarna motnja (manična depresija)– gre za izmenjavanje obdobja depresije in izjemno dobrega razpoloženja (2).

Vzroki depresije so različni, pogosto kombinacije različnih dejavnikov pri posamezniku pripeljejo v depresivno stanje (1,2).

Najpogostejši dejavniki so:

• Genetski dejavniki: zgodovina pojava depresije v družini predstavlja večje tveganje za razvoj te bolezni pri posamezniku (2).
• Tip osebnosti: pesimistični ljudje ter ljudje z nižjo samopodobo in nižjo toleranco do stresa imajo več možnosti za nastanek bolezni (2).
• Težke življenjske situacije (zlorabe, nasilje, revščina, brezposelnost, neprijetne izkušnje v zgodnjem otroštvu…) in drugi sprožilni dejavniki: izgube pomembnih oseb (smrt bližnjih, razpad zveze in drugo), neprijetni dogodki (izguba položaja, službe, prepiri, nesoglasja, selitev, sprememba okolja in drugo) (1). To vrsto imenujemo reaktivna depresija, saj je reakcija na določeno težavno življenjsko situacijo (2).
• Bolezni: možnost za nastanek depresije se poveča, če so prisotne druge bolezni (kronične bolezni, bolezni s slabo prognozo, rak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, Parkinsonova bolezen in hormonska obolenja) (1,2).

 

ZDRAVLJENJE

Po prepoznavi simptomov in odločitvi za zdravljenje, je najbolje, da se obrnete na strokovnjaka (osebnega zdravnika, psihoterapevta, psihologa). Svoje težave lahko zaupate bližnji osebi, ki vam bo stala ob strani in vas podpirala na poti do zdravja (2).

Zdravljenje depresije je odvisno od globine in trajanja depresije (1). Najpogostejši način zdravljenja depresije predstavljajo pogovorne terapije oz. psihoterapije, pogosto v kombinaciji z antidepresivi (2). Oblike psihoterapije so različne: dolgotrajne- globinske (npr. psihoanaliza, ki trajajo več let) ter kratkotrajne psihoterapije (npr. kognitivno-vedenjska terapija-KVT), ki posamezniku pomaga, da začne razmišljati bolj racionalno in pozitivno (2,5). Blage oblike depresije lahko ob ustrezni podpori izzvenijo same, pri zmernih – hujših oblikah pa je potrebno uvesti zdravila: antidepresive, stabilizatorje razpoloženja ali prehodno celo pomirjevala (7,8).

Če zdravnik predpiše antidepresive, jih mora oseba jemati redno in vztrajno, saj se učinki pojavijo šele po 4-8 tednih (2,3). Poleg tega se samo dve tretjini bolnikov dobro odzoveta na prvo izbrano zdravilo, preostala tretjina pa šele na drugo ali na dodatna zdravila (2,3). Antidepresivi v možganih pomagajo ponovno vzpostaviti kemično ravnovesje prenašalcev (serotonina, noradrenalina, dopamina- monoaminov) (6). Zdravila mora oseba jemati tudi približno 6-9 mesecev potem, ko se počuti že popolnoma dobro, saj bi se sicer lahko depresija poslabšala ali ponovila (6,7). Zdravljenja se ne sme prekiniti nenadno, ampak s postopnim zmanjševanjem odmerka (2). Na antidepresive se ne navadimo- ne povzročajo odvisnosti za razliko od pomirjeval in uspaval (1,6).

Najpogosteje predpisani antidepresivi vplivajo na povečanje serotoninergičnega in noradrenergičnega prenosa med živčnimi celicami v centralnem živčevju (7). Spadajo v skupino selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina (SSRI), ter med zaviralce ponovnega privzema serotonina in noradrenalina (SNRI) (7). Nekateri antidepresivi vplivajo še na dopaminsko prenosno pot, nekateri inhibirajo encim monoaminoksidazo in na ta način povečajo koncentracijo monoaminov v sinapsi. Nekateri precej novejši pa delujejo preko melatoninergične prenosne poti med živčnimi celicami (7) (npr. agomelatin). Deluje na posameznikovo biološko uro oz. cirkadiani ritem, ne vpliva na delovanje serotonina in učinkuje hitreje kot druge vrste antidepresivov (2).

Če depresija vztraja kljub kombiniranim pristopom in prilagajanjem odmerkov in zdravljenju z zdravili iz različnih skupin (ob izključitvi nejemanja oz. nerednega jemanja zdravil), govorimo o t.i. na zdravljenje odporni oz. rezistentni depresiji (7). Ponekod za take vrste depresije še vedno uporabljajo elektrokonvulzivno terapijo (7). Novejša in manj invazivna, ki pa se šele uveljavlja v prakso, je možganska stimulacija z magnetom oz. repetitivna transkranialna magnetna stimulacija (rTMS) (7,8). Med najnovejše antidepresive, primerne za zdravljenje rezistentne oblike depresije, spada skupina glutamatergičnih antidepresivov in se uporabljajo v bolnišnicah, pa žal nakazujejo možnost razvoja zasvojenosti (7).

Pri sezonski in poporodni depresiji se obnese terapija s svetlobo, ki jo je treba izvajati v zgodnjih jutranjih urah (8).

Kot vsa zdravila, imajo tudi antidepresivi stranske učinke, ki pa so večinoma samo neprijetni (slabost, bruhanje, glavoboli, prebavne motnje) in večinoma izginejo po nekaj tednih jemanja, seveda pa je odvisno od posameznika do posameznika (2).

ZDRAVILA BREZ RECEPTA

Pri blažjih ali zmerno hudih oblikah motenj razpoloženja, lahko za nasvet povprašate tudi v lekarni.

Brez recepta so dostopni pripravki iz ŠENTJANŽEVKE (Hypericum perforatum): zdravilni čaj, tablete, kapljice. Cvetovi šentjanževke vsebujejo hipericine in hiperforin ter druge snovi. (Avtorji si niso enotni katere snovi so bolj odgovorne za antidepresivni učinek). Ugotovili so, da učinkovine v izvlečku zavirajo ponovni privzem noradrenalina, serotonina in dopamina; poveča se tudi število receptorjev za noradrenalin in serotonin v možganih (9). V Nemčiji zelo pogosto svetujejo pripravke iz šentjanževke za zdravljenje blagih do zmernih depresij (9). Učinek zdravljenja nastopi šele po nekaj tednih jemanja zadostnega dnevnega odmerka. Primerna je, če bolnik ne jemlje drugih zdravil, saj učinkovine izvlečka šentjanževke pospešijo metabolizem veliko zdravilnih učinkovin in tako zmanjšajo njihov učinek. Sočasno se ne sme jemati imunosupresivov, antikoagulantov kumarinskega tipa, zaviralcev HIV- proteaze, drugih antidepresivov, triptanov (antimigrenikov) in peroralnih kontraceptivov (9). Med jemanjem izjemno velikih odmerkov pripravkov iz šentjanževke se je treba izogibati sončni oz. UV svetlobi, saj bi lahko prišlo do fotosenzibilizacije oz. fototoksičnosti (9).

Pri psihični preobremenjenosti in stresu se lahko uporabi tudi prehransko dopolnilo DOMINOR (10,11). Vsebuje beljakovino kazein iz mleka. Vanjo je vpet neaktivni peptid, ki se aktivira z encimom tripsin. Po aktivaciji nastane mlečni hidrolizat z bioaktivnim dekapeptidom. Dominor vsebuje tudi biotin, ki prispeva k delovanju živčnega sistema in normalnemu psihološkem delovanju (10).

Za izboljšanje motenj razpoloženja je na voljo tudi naravni antidepresiv in anksiolitik, prehransko dopolnilo ARS LYRA, ki vsebuje izvleček pestičev žafrana, antioksidant abigenol, vitamine B1,B2,B3,B6,B12, biotin (B7), folni kislino ter cink (11).

Smiselno je jemati tudi dodatek esencialne aminokisline L-triptofan, saj zveča sintezo serotonina, ki izboljša razpoloženje (12). Aminokislino najdemo v hrani kot je puranje in piščančje meso, ribe, jajca, fižol, orehi, mleko, soja…(12,13). Pomemben je tudi vnos omega 3 maščobnih kislin, saj vplivajo na nivo serotonina in dopamina v možganih, preprečujejo menjavanje razpoloženja in izboljšajo spomin in koncentracijo (12).

OPOZORILO: Pri uporabi vseh prehranskih dopolnil je treba biti previden; ob predpisani terapiji na recept, se je treba ravnati po zdravnikovih navodilih.

Priporočenega dnevnega odmerka se ne sme prekoračiti! Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja. Shranjevati nedosegljivo otrokom!

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

KAJ LAHKO STORIMO SAMI

Za dobro počutje moramo skrbeti na več nivojih (13). Poleg kakovostne in uravnotežene prehrane, z veliko zelenjave, kompleksnimi (in ne enostavnimi) ogljikovimi hidrati, ukvarjanja s športom, se je treba učiti predelati svoja čustva, se soočati s stresom, si privoščiti počitek (13). Le tako celostno pristopamo k skrbi za zdravje, saj smo ljudje večplastna bitja (13).

Dan začnimo s pozitivnimi mislimi, jogo, meditacijo, avtogenim treningom, vsak dan se ukvarjajmo s športom, jejmo kakovostno uravnoteženo prehrano. Za začetek si na poti iz depresije dajmo preproste in dosegljive cilje. Tudi pot iz najgloblje teme se začne s prvim korakom. Samo začeti je treba in se odločiti, kam želimo priti.

VIRI

1. Konec Juričič, N. dr. med., spec. socialne medicine Depresija | www.nijz.si (dostopno april 2021)
2. VARUH ZDRAVJA, VZAJEMNA Depresija – kakšni so simptomi in zdravljenje | Vzajemna (dostopno april 2021)
3. Pisk, N. Samozdravljenje- priročnik za bolnike, SFD 2011
4. Strniša, K. DEPRESIJA – vse, kar morate vedeti o depresivnih motnjah (dostopno april 2021)
5. Sorokin, V. (2019). Vloga psihoterapije pri motnjah razpoloženja. Moje zdravje, (št 46. letnik 07), str.42-43.
6. Kapš, P. KAJ MORAMO VEDETI O ZDRAVILIH PROTI DEPRESIJI | Krka (dostopno april 2021)..
7. Plemenitaš Ilješ, A. (april 2021). Nove možnosti zdravljenja za veliko depresivno motnjo. Moje zdravje, (št 58. letnik 08), str. 26-28.
8. Sorokin, V. (februar 2021). Zdravila za motnje razpoloženja- miti in resnice. Moje zdravje, (št 57. letnik 08), str.20-21.
9. Kreft, S. in Kočevar Glavač (et al.), N. (2013) Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Ljubljana: SFD.
10. Dominor kapsule, 30 kapsul | Lekarna Plavž (dostopno april 2021)
11. Fiala, P. Kadar duša zboli in zaboli / Pomurske lekarne (dostopno april 2021)
12. Ars Lyra kapsule, 30 kapsul | Lekarna Plavž (dostopno april 2021)
13. Strniša, K. Hrana za možgane – Katera hranila nam omogočajo dobro počutje? (dostopno april 2021)