Potenje, znano tudi kot znojenje, je povsem naraven proces: Predstavlja zelo pomemben fiziološki odziv na tople temperature ali fizično aktivnost. Pri ljudeh je izguba toplote zaradi izhlapevanja ekrinega potu ključnega pomena za uravnavanje toplote med vadbo in/ali izpostavljenostjo vročim okoljskim pogojem, zlasti ko je temperatura okolja višja od temperature kože. Potenje pa lahko sproži tudi čustvena obremenitev.

Ko telo tvori pot, to običajno pomeni, da opravlja svojo nalogo in vas ohranja hladne. V večini primerov je potenje odziv telesa na tople temperature, vadbo ali določene čustvene situacije. Ko pot izhlapeva s kože, »vpije« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi.

Večinoma se vlaga ali mokrota pojavi pod pazduhami, na dlaneh ali obrazu. Če znaki potenja postanejo vidni, lahko povzročijo neprijeten občutek. Še posebej pod pazduhami lahko potenje povzroči mokre madeže na oblačilih, bakterije, ki presnavljajo pot, pa lahko vplivajo na razvoj neprijetnega vonja.

Količina potu, ki ga telo proizvede, se od človeka do človeka močno razlikuje. V povprečju znaša 0,1 do 1 liter dnevno. Če je potenje prekomerno (močno potenje brez očitnega vzroka), to stanje imenujemo hiperhidroza.

Glavni vzroki in sprožilci potenja

V koži se nahajajo različne vrste žlez in nekatere med njimi tvorijo pot. Ko te žleze znojnice prejmejo signal iz možganov, skozi pore izločijo pot.

Takoj ko možgani zaznajo, da je telesna temperatura višja od 37 °C, pošljejo žlezam znojnicam signal, da naj začnejo tvoriti in sproščati tekočino. Ta tekočina – pot – z izhlapevanjem ohladi površino vaše kože. Ko nam je vroče, smo aktivni, nervozni ali obremenjeni, telo spodbudi žleze znojnice, da tvorijo več potu.

Vsak človek ima samo pod pazduhami od 25.000 do 50.000 žlez znojnic. To pa je dejansko le majhen odstotek celotnega števila žlez znojnic (skupno približno 1,6–4 milijoni žlez znojnic po celem telesu). Največ jih je pod pazduhami, na dlaneh in na podplatih. Ker je pot zelo pogosto »ujet« pod pazduhami – tudi zaradi oblačil – in ne more izhlapeti, je na tem predelu tudi najbolj opazen. Svež pot je povsem brez vonja. Lahko pa povzroči mokre madeže, zato je potenje vidno tudi drugim ljudem. Neprijeten in neželen telesni vonj se pojavi šele takrat, ko bakterije začnejo presnavljati beljakovine in lipide, ki jih pot vsebuje.

Kaj je potenje?

Potenje je naraven način uravnavanja telesne temperature. Ko telo tvori pot, to običajno pomeni, da opravlja svojo nalogo in vas ohranja hladne. V večini primerov je potenje odziv telesa na tople temperature, vadbo ali določene čustvene situacije. Ko pot izhlapeva s kože, »vpije« toplotno energijo iz telesa in ga tako ohladi.

Večinoma se vlaga ali mokrota pojavi pod pazduhami, na dlaneh ali obrazu. Če znaki potenja postanejo vidni, lahko povzročijo neprijeten občutek. Še posebej pod pazduhami lahko potenje povzroči mokre madeže na oblačilih, bakterije, ki presnavljajo pot, pa lahko vplivajo na razvoj neprijetnega vonja.

Količina potu, ki ga telo proizvede, se od človeka do človeka močno razlikuje. V povprečju znaša 0,1 do 1 liter dnevno. Če je potenje prekomerno (močno potenje brez očitnega vzroka), to stanje imenujemo hiperhidroza.

Glavni vzroki in sprožilci potenja

V koži se nahajajo različne vrste žlez in nekatere med njimi tvorijo pot. Ko te žleze znojnice prejmejo signal iz možganov, skozi pore izločijo pot.

Takoj ko možgani zaznajo, da je telesna temperatura višja od 37 °C, pošljejo žlezam znojnicam signal, da naj začnejo tvoriti in sproščati tekočino. Ta tekočina – pot – z izhlapevanjem ohladi površino vaše kože. Ko nam je vroče, smo aktivni, nervozni ali obremenjeni, telo spodbudi žleze znojnice, da tvorijo več potu.

Vsak človek ima samo pod pazduhami od 25.000 do 50.000 žlez znojnic. To pa je dejansko le majhen odstotek celotnega števila žlez znojnic (skupno približno 1,6–4 milijoni žlez znojnic po celem telesu). Največ jih je pod pazduhami, na dlaneh in na podplatih. Ker je pot zelo pogosto »ujet« pod pazduhami – tudi zaradi oblačil – in ne more izhlapeti, je na tem predelu tudi najbolj opazen. Svež pot je povsem brez vonja. Lahko pa povzroči mokre madeže, zato je potenje vidno tudi drugim ljudem. Neprijeten in neželen telesni vonj se pojavi šele takrat, ko bakterije začnejo presnavljati beljakovine in lipide, ki jih pot vsebuje.

Obstajata dve vrsti žlez znojnic v telesu – ekrine in apokrine.

Ekrine žleze so prisotne po celem telesu in uravnavajo temperaturo. Ekrini pot je običajno brez vonja in barve. Vsebuje 99 % vode in različne soli in aminokisline.

Apokrine žleze so koncentrirane le na določenih predelih, kot so pazduhe, genitalni predel in lasišče (območja z dlačnimi mešički), in jih lahko sproži stres.

Apokrine žleze, ki začnejo delovati v puberteti, tvorijo pot, ki je bogat z beljakovinami in lipidi. Količina apokrinega potu je veliko manjša od količine ekrinega potu. Toda sestava apokrinega potu privlači bakterije, ki so odgovorne za nastanek neprijetnega telesnega vonja. Poleg tega apokrini pot vpliva na nastanek rumenih madežev.

Obstajata dve različni vrsti potu:

  • Pri potenju zaradi toplote, ki ga sprožijo višje temperature ali fizična aktivnost, so aktivne le ekrine žleze.
  • V čustveno obremenjujočih situacijah so aktivne ekrine in apokrine žleze: Ekrine žleze tvorijo veliko količino »mokrega potu«. Obenem apokrine žleze tvorijo majhno količino potu, ki je bogat z lipidi in beljakovinami ter je odgovoren za nastanek neprijetnega telesnega vonja, ko ga presnavljajo bakterije.

Na količino potu v največji meri vplivajo genetski dejavniki in predispozicije. Ti na primer določajo, koliko žlez znojnic bo v telesu in kje.

Obstajajo pa tudi nekateri drugi dejavniki, ki vplivajo na tvorbo potu.

  • Fizična aktivnost
  • Podnebje
  • Stres ali nervoza
  • Hormonske spremembe, kot so puberteta, nosečnost ali menopavza
  • Nekatere presnovne bolezni (diabetes mellitus, oslabljena funkcija ščitnice)

Na količino potu vplivajo tudi dejavniki, kot so droge, alkohol, nikotin, kava in začinjena ali zelo vroča hrana.

Obvladovanje potenja

Čeprav “zdravilo” za potenje ne obstaja, saj gre za povsem naravno telesno funkcijo, je mogoče zmanjšati potenje pod pazduhami in njegove neprijetne učinke, kot je neprijeten telesni vonj.

Na področju kozmetike se lahko s potom pod pazduhami spopademo na dva načina:

  • dezodoranti
  • antiperspiranti (tudi antitranspiranti)

Kako delujejo dezodoranti

Dezodoranti lahko učinkovito preprečijo nastanek neprijetnega telesnega vonja. To lahko dosežejo z uporabo različnih principov delovanja in kombinacij sestavin:

Dezodoranti vsebujejo snovi, ki absorbirajo bakterije, ki povzročajo neprijeten vonj (kar imenujemo bakteriostaza), ali upočasnijo njihovo razmnoževanje: Antiseptiki zmanjšajo število bakterij in ustvarijo kislo pH-vrednost na površini kože, kar upočasni razvoj bakterij. S pomočjo teh učinkovitih sestavin dezodoranti zmanjšajo nastanek neprijetnega telesnega vonja.

Dezodoranti nimajo pomembnega učinka na količino nastalega potu. Mnogi dezodoranti vsebujejo tudi dišave, ki zakrijejo neprijeten vonj. Poleg drugih dražečih snovi, kot so alkohol, konzervansi in barvila, so dišave eden od razlogov, zakaj so nekateri ljudje alergični na dezodorante.

Kako delujejo antiperspiranti (= antitranspiranti)

Vsi antiperspiranti (znani tudi kot antitranspiranti) vsebujejo aluminijeve soli, kot sta aluminijev klorohidrat (ACH) in aluminijev klorid (AC). Te aluminijeve soli delujejo na ekrine in apokrine žleze znojnice, tako da začasno deloma zamašijo kanal žleze znojnice, s tem pa zmanjšajo količino izločenega potu. Rezultat zmanjšane tvorbe potu je manj mokrote in občutno manj neprijetnega vonja. Aluminijev klorid je najbolj učinkovit: Skupki molekul AC so manjši in imajo nižjo pH-vrednost kot skupki molekul ACH, zato lahko prodrejo še globlje v kanale žlez in jih dlje časa obdržijo zaprte.

Pomembno je, da poiščete dezodorant ali antiperspirant, ki ustreza potrebam in tipu vaše kože. Če imate občutljivo kožo, morate uporabljati dezodorant, ki je primeren za vaš tip kože. Vsi dezodoranti Eucerin so klinično dokazano zelo prijazni do kože, tudi pri intoleranci za dezodorante, ekcemu ali atopijskem dermatitisu, in zagotavljajo 24-urno zaščito pred neprijetnim vonjem.

Vir: Eucerin, https://www.eucerin.si/kozna-stanja/potenje/splosno-o-potenju, dostopano 2.8.2019.

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Maja Dvoršak, farmacevtski tehnik, diplomirana medicinska sestra; Anamarija Matić, diplomirana medicinska sestra; Tjaša Češek, magistra farmacije, Saša Klun, farmacevtski tehnik, Ajda Mavrič Kovšca, mag. ekon. in posl. ved