Bolezni premagamo s trdno odločitvijo, z izbiro in načinom priprave hrane ter spremembo življenjskega sloga. Življenjski slog poleg prehranjevanja zajema številna področja našega življenja, od delovnega okolja do sproščanja in sprejemanja stresa, ki nas vsakodnevno obdaja. Kakšen bo naš življenjski slog, zdrav ali nezdrav, je v veliki meri odvisno od nas samih
Preveč soli škoduje zdravju
Čezmeren vnos soli oz. natrija je dokazano eden izmed pomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje, saj poruši mineralno ravnovesje v organizmu in tako posledično povzroči (ob ostalih dejavnikih tveganja) številne civilizacijske bolezni.
Zgornja meja dnevnega vnosa kuhinjske soli za povprečnega odraslega, ki še ne predstavlja tveganja za zdravje, znaša 5g. V Sloveniji po raziskavah iz leta 2010 dnevno zaužijemo 11-14,3 g soli. Za predšolske otroke velja, da je dovoljena meja 3g / dan, po raziskavah jo zaužijejo 5g, mladostniki pa 10,4g / dan.
Od kod prevelike količine soli v hrani?
Povprečni Slovenec okoli 5,5 g soli dnevno zaužije z živili, kupljenimi v trgovinah (kruh, prekajeni suhomesnati izdelki, živila v pločevinkah, slani prigrizki in različni instant pripravki za juhe ter jušne kocke in jušne osnove.
Z izogibanjem takšnim živilom koristimo zdravju. Nadomestimo jih z doma pripravljenimi obroki, v katere smo vnesli zmerne količine soli.
Vir: Merljak M., Koman M. : Knjiga za zdravo življenje; Knjigarna PD; Ljubljana; 2013; str: 192, 193