Spirulina je modrozelena planktonska alga, ki raste v toplih in rahlo alkalnih voda vulkanskih jezer. Modrozelene alge poznamo tudi pod imenom cianobakterije ali modrozelene bakterije. Za te organizme je značilno, da energijo za svoje življenje pridobivajo v procesu fotosinteze.
Spirulina je del prehrane mehiškega in afriškega prebivalstva. Spirulino gojimo tudi umetno, najpogosteje uporabljamo vrsti S. platensis in S. maxima. Zaradi velike hranilne vrednosti sodi med tako imenovano funkcionalno hrano. Funkcionalna hrana je hrana iz naravnih virov, ki koristi zdravju in izboljša delovanje človeškega organizma.
Učinkovine
Proteini predstavljajo 70% suhe mase spiruline. Spirulina vsebuje tudi esencialne aminokisline, vitamin E, vitamine skupine B, minerale, esencialne maščobne kisline, polisaharide, glikolipide in sulfolipide. Pomembna sestavine spiruline so pigmenti: klorofil, beta karoten, fikobilini (fikocianin, aflofikocianin). Slednji so v različnih raziskavah pokazali pomembne biološke učinke. Hranilna vrednost spiruline je odvisna od načina njene predelave. Razbit celični material ima večjo biološko uporabnost kot nepoškodovane celice.
S farmakološkimi raziskavami so preučevali vpliva spiruline na imunski sistem, protivirusno, antialergijsko, hipoglikemično, hipolipidemično in protitumorno delovanje.
Znanstveni dokazi potrjujejo koristnost uporabe te modrozelene alge v prehrani in za ohranjanje ter izboljšanje zdravstvenega stanja. V nobenem primeru pa ne gre pričakovati čudežnega delovanja.
Vir: Kreft S., Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija: z dokazi podprta uporaba zdravilnih rastlin. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, 2013, str. 540-545.
