Boleče grlo povezujemo z različnimi simptomi, najbolj pogosto pa se pojavljajo neprijetno skelenje in praskanje v žrelu, pekoč občutek v žrelu, boleče požiranje, izsušenost grla in žrela, oteklost in vnetje sluznice ter hripavost in bolečine pri govorjenju. Pri vnetju žrela je najbolj moteča bolečina pri požiranju, saj onemogoča osnovne vsakodnevne funkcije, kar je lahko precej nadležno.
Akutno vnetje grla – najpogostejše infekcijsko obolenje
Veliko ljudi trdno verjame, da se prehlad pojavi zaradi izpostavljenosti hladnemu vremenu in prepihu. Znanstveniki trdijo prav nasprotno in dodajajo, da niti hrana niti povečana fizična dejavnost ali povečani mandlji v ustni votlini ne vplivajo na okužbo. Ljudje pogosto opredelimo hujšo bolečino v žrelu kot angino in menimo, da potrebujemo antibiotik. Vendar je angina bolezen otroške dobe do zgodnjih dvajsetih let. Pri odraslih le redko naletimo na pravo angino, če že, gre za virusno okužbo, ki ne potrebuje antibiotika.
Najpogostejši povzročitelji akutnega vnetja grla so virusi, saj ti povzročijo kar 90 % vseh primerov bolezni. Na drugem mestu so bakterije, v manjšem deležu pa so vzrok tudi različna fizikalna ali kemijska draženja. Akutno vnetje žrela je eno izmed najpogostejših infekcijskih obolenj, natančne incidence te bolezni pa ne poznamo, saj bolniki velikokrat ne obiščejo zdravnika. Najpogostejše je pri otrocih, starih več kot 3 leta, in pri odraslih med 18. in 40. letom.
Študije potrjujejo, da psihični stres, menstrualni ciklus, zakajeni, premalo prezračeni prostori in alergijske bolezni, ki vplivajo na dihala, povečajo dovzetnost človeškega organizma za okužbo.
Zdravljenje vnetega žrela
Odrasli prebolijo povprečno od dva do štiri prehlade na leto, otroci pa od šest do osem. Prehlad povzroča več kot 200 različnih vrst virusov, zato po prebolelem prehladu, ki ga je povzročil eden izmed njih, ne postanemo odporni proti ostalim prehladnim virusom. Ob lažjih oblikah vnetij ali okužb zgornjih dihalnih poti kot simptomov prehladnih obolenj si lahko pomagamo sami. Usta in žrelo namreč v določenem številu stalno naseljujejo mikroorganizmi, prvo obrambno linijo preprečevanja širše okužbe pa predstavljajo encimi in protitelesa v slini in ustni sluznici. Če se obrambna sposobnost sluznice žrela zmanjša, npr. ob zmanjšani telesni odpornosti, kroničnih obolenjih, vplivih iz okolja, to lahko privede do čezmerne rasti mikroorganizmov, ki vodijo v vnetja in okužbe zgornjih dihal.
Ker 90 % okužb povzročajo virusi, zdravljenje poteka simptomatsko, kar pomeni, da je cilj zdravljenja v čim krajšem času in čim bolj učinkovito blažiti simptome vnetja. Priporočljivo je jemanje oralnih antiseptikov, ki uničujejo mikrobe ter tako preprečujejo širjenje okužbe in vnetja. Ker pa vneto grlo pogosto spremlja tudi bolečina, je zdravilo za samozdravljenje še učinkovitejše, če poleg lokalnega antiseptika vsebuje tudi lokalni analgetik, ki deluje protibolečinsko in protivnetno.
Pri preventivi pred okužbami z virusi in bakterijami lahko največ naredimo sami. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pri tem priporoča redno in temeljito umivanje rok. Po nasvetih WHO pravilno umivanje rok zajame toliko časa, kot če bi dvakrat zapeli pesem Vse najboljše.
Pri zdravljenju vnetega žrela je pomembno lajšanje simptomov, pa tudi odstranitev vzroka okužbe. Ko zaboli grlo in potrebujemo hitro ter učinkovito rešitev, so primerna izbira pastile ali pršilo. Za zdravljenje vnetega in bolečega grla priporočamo pastile ali pršilo Septabene.
Septabene deluje tako, da hitro lajša bolečino, zmanjša vnetje in odpravi okužbo.
Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Vir: Vse je lažje, če je grlo zdravo | Krka, dostopano 5.3. 2023.
