Krvni tlak je tlak krvi v žilah (1). Zagotavlja ustrezen pretok, ki oskrbuje organe s kisikom in hranili, potrebnimi za normalno delovanje (1,2). Posredno ga merimo z merilnikom z manšeto, ki objame nadlaket. Izrazimo ga z dvema številkama (v mm Hg): zgornjo, ki predstavlja sistolični krvni tlak- ko srce iztisne kri v velike žile po telesu ter spodnjo- diastolični krvni tlak, ko srce miruje in se polni s krvjo ter se pripravlja na naslednji iztis (2,3).
Krvni tlak regulirajo različni mehanizmi v našem telesu in se čez dan spreminja glede na naše aktivnosti in stres (2). Najnižji je ponoči, proti jutru pa se zviša (2). Kadar je krvni tlak, izmerjen v ambulanti, vztrajno enak ali večji kot 140/90 mm Hg, doma pa pod 130/85 mm Hg govorimo o povišanem krvnem tlaku ali hipertenziji (3). Vmesne vrednosti (131 do 139/85 do 89 mm Hg) so opredeljene kot visoko normalen krvni tlak (3).
Vrste hipertenzije
Ločimo dve ključni obliki hipertenzije. Največ je t.i. primarne hipertenzije. Njenega nastanka ne poznamo. Lahko je deloma dedna. Redkejša je sekundarna hipertenzija, ki je posledica neke druge bolezni ali stanja, največkrat različnih bolezni ledvic, hormonskih bolezni žlez (nadledvičnic, ščitnice) in nekaterih drugih redkejših bolezni (3). Pri sekundarni obliki obstaja možnost, da lahko odstranimo njen vzrok in jo tako lahko celo pozdravimo (3).
Pogostost hipertenzije
V razvitem svetu je hipertenzija zelo pogosta in pogostost narašča, saj se populacija stara, teži k slabim razvadam kot so: hitra prehrana, telesna neaktivnost, posledična čezmerna telesna masa, kajenje, uživanje alkohola, uživanje soli in stres (2,3). V Sloveniji ima povišan krvni tlak vsak četrti Slovenec, starejši od 25 let, ob višji starosti pa je še pogostejši (3).
Posledice hipertenzije
Večina ljudi sprva sploh ne zazna težav oz. niti ne vedo, da je kaj narobe (3). Lahko se pojavljajo blage nespecifične težave kot so vrtoglavica, utrujenost, težave s spanjem, blagi jutranji glavoboli, občasno slabše počutje, občutek močnejšega razbijanja srca… (3) Dolgotrajno zvišan krvni tlak povzroča številne okvare organov, zlasti ožilja, srca in ledvic (2), kar vodi v resne zaplete kot sta možganska kap, srčni infarkt, srčno popuščanje, angina pectoris, hitro napredovanje demence… (3).
Obvladovanje hipertenzije
Krvni tlak je dolgotrajna bolezen in se sam od sebe ne bo znižal (4). Ključno je, da visok krvni tlak odkrijemo in uspešno zdravimo s čimer preprečujemo prezgodnje zaplete (2,3). Visok krvni tlak je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za obolevnost in smrtnost zaradi srčno žilnih zapletov (3). Raziskave so pokazale, da znižanje zvišanega krvnega tlaka za 10/5 mm Hg zmanjša tveganje za nastanek srčnega popuščanja za 50 odstotkov, možganske kapi za 38 odstotkov, miokardnega infarkta za 15 odstotkov in smrti za 10 odstotkov« (3).
Priporočeno je, da si tudi zdravi ljudje z normalnim krvnim tlakom tlak izmerijo vsaj enkrat na dve leti (3), ljudje v srednjih letih pa vsaj enkrat na leto (3). Ob diagnozi se vedno najprej svetuje izboljšanje življenjskega sloga (nefarmakološki ukrepi) (2,3,4) kot na primer:
- zmanjšanje telesne mase,
- zdrava prehrana,
- omejitev pri porabi soli,
- več zmernih telesnih aktivnosti,
- prenehanje kajenja, pretiranega uživanja alkohola ali kofeina,
- izogibanje stresu, sproščanje… (3)
Zdravnik bo individualno izbral zdravila glede na višino krvnega tlaka, pridružene bolezni (sladkorna bolezen, okvare ledvic, ogroženost bolnika)… Obstaja več skupin zdravil. Redkeje zadošča eno zdravilo. Običajno se terapija začne s kombinacijo več učinkovin, običajno je več učinkovin v eni kombinirani tableti. Cilj je v treh mesecih urediti krvni tlak.
Pomembno je pravilno redno merjenje krvnega tlaka
Ker se krvni tlak spreminja, ni dovolj le ena meritev, ampak ga je treba spremljati daljše časovno obdobje (2). V kolikor je krvni tlak normalen, je dovolj, da si ga zmerimo enkrat na pol leta ali na leto dni (4). Ob ugotovljenih težavah s krvnim tlakom, ga je potrebno meriti zjutraj in zvečer ter meritev vedno ponoviti (4). Pravilno redno merjenje vrednosti krvnega tlaka omogoča spremljanje učinkovitosti zdravljenja in svetovanje pri neustrezno nadzorovanemu povišanemu krvnemu tlaku (2).
Metode merjenja
Krvni tlak se lahko izmeri v ambulantah ali izven nje((v lekarni ali drugih javnih mestih), z metodo celodnevnega spremljanja krvnega tlaka (CSKT) ali z metodo- merjenje krvnega tlaka doma (KTD)). Vsaka ima svoje prednosti in omejitve. Določen delež preiskovancev ima hipertenzijo bele halje (zdravnik v ambulanti izmeri bistveno višji krvni tlak, kot ga ima preiskovanec v običajnem okolju) (3) ali pa prikrito hipertenzijo (v ambulanti je krvni tlak normalen, v običajnem okolju pa povišan). Zato se uveljavlja v usmerjenih ambulantah metoda samodejnega merjenja krvnega tlaka (osebje zapusti prostor, kjer samodejni merilnik po premoru sam začne izvajati zaporedne meritve krvnega tlaka s krajšimi presledki). Deloma se tako izognemo večjemu učinku bele halje (3). V dvomljivih okoliščinah ali pri natančnejši diagnostiki se uporabljajo metode celodnevnega spremljanja krvnega tlaka (CSKT). Zelo pomembne pa so meritve krvnega tlaka doma (KTD).
Merilnik krvnega tlaka
Pomembno je imeti sodoben samodejni nadlahtni merilnik s primerno velikostjo manšete. Na spodnji povezavi so predstavljeni nasveti ob nakupu merilnika krvnega tlaka:
Merilniki krvnega tlaka in nasveti za nakup | Zdravim.se
Merilniki krvnega tlaka so na voljo v spletni lekarni Plavž.
Na meritev se moramo ustrezno pripraviti:
- pol ure pred meritvijo ne jejte, ne pijte, ne kadite, ne uživajte alkohola, kave ali pravega čaja (3,5)
- ne merite takoj po fizičnem naporu ali zaužitju zdravil (5)
- prej opravite fiziološke potrebe (5)
- ne govorite, ne poslušajte sogovornika ali radija, ne glejte televizije (5)
- pred meritvijo 5 minut počivajte (3)
- udobno naslonite hrbet, stopala morajo počivati na tleh, noge ne smejo biti prekrižane (3)
- višina manšete mora biti v višini srca, podlaht mora biti podprta, da imamo sproščene mišice (3)
- meritev vedno izvajajte na isti nadlakti (5)
- zjutraj si krvni tlak izmerite 30 min po tem, ko vstanete – če se le da, sak dan ob istem času
- po prvi meritvi čez minuto opravimo še drugo meritev (3).
Zdravljenja ne smemo nikoli opustiti, tudi ko smo dosegli cilj.
VIRI
- Krvni tlak – Wikipedija, prosta enciklopedija
- Samokontrola krvnega tlaka – Lekarniška skrb – Svetovanje – Gorenjske lekarne
- Dolenc, P. dr. med. Krvni tlak je res tihi ubijalec (dostopno novembra 2022)
- Fiala Novak, P. Povišan krvni tlak se sam od sebe ne bo znižal / Pomurske lekarne(dostopno novembra 2022)
- Napotki za merjenje tlaka doma – Združenje za arterijsko hipertenzijo(dostopno novembra 2022)