Na potovanju se lahko okužimo in tako pogosto dobimo drisko. Vsako leto je zabeleženih približno 20 milijonov takšnih primerov. Večinoma potovalno drisko povzročajo bakterijske okužbe, ki so posledica uživanja kontaminirane hrane, vode ali drugih tekočin. Kot turisti smo med drugim občutljivi zato, ker uživamo druge vrste hrane z vsebnostjo mikroorganizmov, na katere naše telo ni navajeno.1,2

Potovanje v tujino vpliva tudi na naravne obrambne sisteme telesa, zlasti na delovanje črevesne mikrobiote (ekosistema mikroorganizmov, ki živijo v prebavilih). Ti zaščitni mikroorganizmi delujejo kot pregrada, ki drugim, tudi škodljivim, mikroorganizmom preprečuje naselitev črevesja.1 Porušena mikrobiota je lahko posledica utrujenosti, izčrpanosti zaradi menjave časovnih pasov.1

V nadaljevanju vam bomo predstavili nekaj načinov, kako preprečiti pojav driske na potovanju. To je zlasti pomembno, če potujete z otroki, saj je zanje potovalna driska še posebej nevarna.

Pazite, kaj jeste

Na potovanju v tujino se lahko srečate z več vrstami hrane, pri katerih morate biti posebej previdni. Takšna hrana vključuje surovo ali premalo toplotno obdelano meso in morske sadeže ter surovo, neolupljeno sadje in zelenjavo. Nevarni so lahko tudi voda iz pipe, led in mlečni izdelki.3

Zato jejte izključno toplotno obdelano hrano, ki vam jo postrežejo še toplo. Jejte samo s čisto vodo oprano ali olupljeno surovo sadje in zelenjavo. Pijte samo pijače iz originalno zaprtih vsebnikov. Led je lahko narejen iz oporečne vode, zato se mu raje odpovejte.3

Za dojenčke, mlajše od šestih mesecev, je najvarneje, če jih izključno dojite. Za dojenčke, ki jih hranite z mlečno formulo, zmešajte prašek z vročo vodo, ki naj ima najmanj 70 °C.3 Vse stekleničke in cuclje sterilizirajte z vrelo vodo.

Bodite pripravljeni

Pogostnost potovalne driske je odvisna od dela sveta, kamor potujete. Visoka pojavnost je v severni Afriki, Latinski Ameriki, na Bližnjem Vzhodu in v jugovzhodni Aziji. Določene vrste potovanj, kot so križarjenja z ladjo ali potovanja zdravstvenih ekip v države v razvoju, prinašajo večje tveganje.1

To ne pomeni, da bolj tveganih območij ne smete obiskati. Vendar boste, odvisno od cilja potovanja, morali biti posebej previdni, zlasti če potujete z majhnimi otroki.

Vzemite probiotik za preprečitev potovalne driske

Eden od načinov preprečevanja potovalne driske je jemanje probiotičnih dodatkov. Ta lahko pomagajo pri težavah, ki jih povzroča porušena normalna črevesna mikrobiota. Probiotiki lahko okrepijo mikrobioto, zavirajo pritrjanje patogenov in spodbudijo imunski odziv.1

Vzemite probiotik za ublažitev potovalne driske

Če vas driska na potovanju presenti, pa lahko uživanje probiotičnih mikroorganizmov drisko lajša,4 saj pomagajo k hitrejši obnovitvi ravnovesja mikrobiote, ki je vzrok težave.1

V lekarni Plavž se lahko posvetujete o ustrezni izbiri probiotika.

 

Literatura

1 McFarland L. Travel Medicine and Infectious Disease 2019; 27, January–February: 11-19.
2 Centers for Disease Control (CDC). ‘Traveler’s Diarrhea.’ (http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2016/the-pre-travel-consultation/travelers-diarrhea. Datum vpogleda julij 2016).
3 Centers for Disease Control (CDC). ‘Food & Water Precautions.’ (http://wwwnc.cdc.gov/travel/yellowbook/2016/the-pre-travel-consultation/food-water-precautions. Datum vpogleda julij 2016).
4 Allen SJ, et al. Cochrane Database of Syst Rev. 2010, Issue 11. Art. No.: CD003048.

Vir: https://www.si.linex-probio.com/probiotiki-in-vasa-druzina/probiotiki-na-potovanju/, dostopano 1.7.2019.

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Maja Dvoršak, farmacevtski tehnik, diplomirana medicinska sestra; Anamarija Matić, diplomirana medicinska sestra; Tjaša Češek, magistra farmacije, Saša Klun, farmacevtski tehnik, Ajda Mavrič Kovšca, mag. ekon. in posl. ved