Ko vas koža srbi in se lušči, ko vas lasišče srbi in nastaja prhljaj.

Velikokrat tako opišejo težavo posamezniki, ko jim dermatologi postavijo diagnozo seboroični dermatitis.

­­­­­­­­­Seboroični dermatitis je kronično stanje kože, ki se pojavlja precej pogosto (kar pri 5 % populacije), in pri katerem je povečano izločanje loja iz žlez lojnic. Kot že sam izraz pove, se pojavlja na predelih telesa, ki so bogati z lojnicami. Značilne so rumenkaste luske na lasišču ali obrazu (na robu lasišča, med obrvmi, ob nosnicah, na uhljih, za njimi ali v zunanjem sluhovodu, na vekah), prizadeti pa so lahko tudi drugi predeli telesa (na prsnici, za lopaticama, med pregibi). Pogosto vnetje spremlja tudi rdečina kože. Luske se rade odluščijo.

Seboroični dermatitis ni nalezljiv in se ne deduje. Je pa stres velik sprožilec poslabšanja stanja, prav tako se hujše oblike bolezni pojavijo pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom. Pogostejši je v hladnejših dnevih.

Neustrezna higiena ni vzrok za nastanek seboroičnega dermatitisa, lahko pa uporaba preveč agresivnih higienskih izdelkov stanje precej poslabša.

Seboroični dermatitis povzroča pravzaprav nenevarna glivica Malassezia sp., ki je normalen prebivalec naše kože, se pa prekomerno razmnoži na mastni koži in povzroči vnetje, čemur sledi srbečica. Skrajša se čas obnavljanje celic na koži, hitreje se luščijo in se sprimejo v vidne luske. Kadar ima posameznik samo prhljaj na lasišču, naj bi le-ta predstavljal zelo blago obliko seboroičnega dermatitisa lasišča. Vsekakor je smiselno pred uporabo šamponov za prhljaj opraviti pregled pri dermatologu, ki postavi natančno diagnozo.

Večinoma pa k dermatologu zaidejo ljudje s težjimi oblikami seboroičnega dermatitisa, kadar je pridruženih več bolezni (npr. seboroični dermatitis in luskavica, seboroični dermatitis in atopijski dermatitis …), saj mora biti zdravljenje in nega individualno prilagojena vsakemu posamezniku.

Seboroični dermatitis ni ozdravljiv. Je kronično obolenje s hujšim in blažjim potek bolezni. Obvezna je pravilna in redna nega kože in lasišča, saj bomo le s pravilnim pristopom umirili potek bolezni. Pri zelo blagih oblikah seboroičnega dermatitisa na lasišču (prhljaju) brez pridruženih bolezni lahko redno uporabljamo šampone, ki delujejo proti glivici Malassezii sp., delujejo proti srbenju, pomirjajoče, spodbujajo odstranjevanje prhljaja iz lasišča in imajo še nekatera druge lastnosti. Šampon (SEBOFID šampon) vtremo v lasišče in ga vedno pustimo delovati nekaj minut, potem pa ga dobro speremo iz lasišča.

Seboroični dermatitis na koži moramo prav tako pravilno in redno negovati. Zdravnik bo predpisal zdravila proti glivici (antimikotična zdravila), občasno tudi kortikosteroide za zmanjševanje vnetja. Nega kože se dopolni tudi z negovalnimi kremami (SEBOFID negovalna krema), ki deluje pomirjujoče, in z negovalnimi razpršili (SEBOFID negovalno razpršilo), ki se uporablja tako na lasišču kot na koži.

Kljub temu, da seboroični dermatitis ni ozdravljiv, se s pravilno in redno nego kože in lasišča, sodelovanju z dermatologom in tudi splošnim zdravnikom, čim večjemu izogibanju stresa in krepitvi imunskega sistema, lahko precej omili oziroma umiri. Prav tako pa je zelo pomembna uporaba kozmetičnih izdelkov, ki niso agresivni do kože. Vsekakor pa mora vsak posameznik posebej ugotoviti, kateri izdelki so najbolj primerni zanj, saj ima vsaka koža svoje posebnosti.

Vir: https://msl-pharma.si/seboroicni-dermatitis-clanek/, dostopano 4.2. 2023

 

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Maja Dvoršak, farmacevtski tehnik, diplomirana medicinska sestra; Anamarija Matić, diplomirana medicinska sestra; Tjaša Češek, magistra farmacije, Saša Klun, farmacevtski tehnik, Ajda Mavrič Kovšca, mag. ekon. in posl. ved