SUHA, SRBEČA KOŽA? LUSKE? SPLOH V HLADNEJŠIH DNEH?

Ocenjena življenjska razširjenost atopijskega dermatitisa se je v zadnjih 30 letih povečala za 2-3 krat.

Kar pomeni, da ga ima 15 do 20 odstotkov ljudi v razvitem svetu.

Atopijski dermatitis (AD) je kronično, ponavljajoče se močno srbeče stanje kože, ki je posledica motenj epitelijske pregrade in s tem povezane imunske disregulacije v koži gensko nagnjenih gostiteljev. AD se na splošno razvije v zgodnjem otroštvu, ima značilno starostno odvisnost in je pogosto povezan s povišanim IgE, periferno eozinofilijo in drugimi alergijskimi boleznimi. zlati stafilokokkolonizacija je pogosta in lahko prispeva k napredovanju in resnosti bolezni.

Za optimalne izide pri bolnikih z zmerno do hudo boleznijo so potrebne ciljno usmerjene terapije za obnovo okvarjene kožne pregrade in nadzor vnetja. Pruritus je splošen pri bolnikih z AD in ima prevladujoč vpliv na zmanjševanje kakovosti življenja.

Zdravila, kot so antihistaminiki, so pokazala slabo učinkovitost pri nadzoru srbenja, povezanega z AD. Izobraževanje bolnikov o primarnih osnovnih okvarah in zagotavljanje celovitega načrta za nego kože sta bistvenega pomena za vzdrževanje bolezni in obvladovanje vnetij.

 

KJE IN KDAJ SE NAPOGOSTEJE POJAVI?

Za atopijski dermatitis je značilen kronični, ponavljajoči se dermatitis, ki je pruritičen, začne se v prvih 5 letih življenja pri 90% bolnikov (vendar ne v prvih tednih življenja, kot je razvidno iz avtosomno dominantnega sindroma hiper-IgE) in ponavadi je značilna za starostno odvisno porazdelitev z vključenostjo obraza, lasišča in ekstenzorja pri dojenčkih in majhnih otrocih ter s prevladujočo upogibanostjo pri starejših otrocih in odraslih.

Pruritus in kseroza sta pogosta značilnost otrok z atopijskim dermatitisom. Za akutne lezije so značilne srbeče papule z eritemom, eksoriacijami in seroznim eksudatom, za kronično AD pa območja lihenifikacije in fibrotičnih vozličkov, ki jih pogosto spremljajo akutne lezije.

 

KAKO SI LAHKO POMAGAMO?

Cilj zdravljenja je bolniku omogočiti kakovostno življenje brez srbeža in vnetnih žarišč na koži. Uporabljamo kreme in mazila, ki vsebujejo protivnetne učinkovine.

Frezyderm Anticort krema (50 ml)

Zaradi okrnjenega delovanja kožne pregrade je nujna redna nega kože tudi v mirnih obdobjih, ko na koži ni vnetnih žarišč. S pravilno nego preprečujemo suhost kože. Ne smemo je umivati s tekočimi mili, ki jo izsušujejo, škodljivo je tudi namakanje v penečih kopelih. Svetujemo uporabo posebnih sredstev za umivanje kože, sindetov ali oljnih gelov ter oljnih kopeli. Takoj po umivanju je treba kožo namazati z mastnim negovalnim pripravkom, ki je namenjen suhi koži in vsebuje veliko lipidov. Izdelki za nego kože naj ne bodo odišavljeni.

Frezyderm Atoprel Emolient, emolientna krema (150 ml)

Frezyderm Atoprel, kremna kopel (150 ml)

Če je dokazana preobčutljivost za hrano, je potrebna dieta brez živila, ki povzroča težave. Če je dokazana preobčutljivost za hišno pršico, je treba bivalno okolje urediti tako, da je stik z njo čim manjši. Bolnik naj nosi mehka bombažna oblačila, ki jih peremo z manjšo količino neagresivnega pralnega praška in nato ponovimo program izpiranja brez dodatka mehčalca.

 

Viri:

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/16310528/

https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26191377/

https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4254569/

http://www.doktor24.si/revija-doktor/tema-meseca/297-atopijski-dermatitis

 

 

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Monika Štrajhar, magistra farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Tanja Demšar, farmacevtski tehnik; Seida Novak, farmacevtski tehnik
Preskoči na orodno vrstico