Klop – majhen zajedavec, velike težave

Majhen zajedavec, velike težave – zaščita pred klopi in boleznimi, ki jih prenašajo

Klopi (Ixodoidea) spadajo med pajkovce, natančneje pršice (1). Poznanih je okrog 850 vrst in vsi so zunanji zajedavci na vretenčarjih (1). Razvojni cikel klopov vključuje naslednje faze: jajčece, ličinko, nimfo in odraslo žival. V vsaki razvojni fazi potrebuje klop vsaj en obrok krvi, da se razvije v naslednjo fazo (2). So prenašalci mnogih nevarnih bolezni. Slovenija spada med države z visoko verjetnostjo okužb s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi. V Sloveniji so najbolj razširjeni ščitasti klopi (vrste Ixodes ricinus) in klopne bolezni: lymska borelioza, klopni meningoencefalitis (KME) in humana granulocitna anaplazmoza (2). Najpogostejša je lymska borelioza, velik problem pa predstavlja predvsem klopni meningoencefalitis. Bolnik lahko tudi hkrati zboli za obema boleznima (2).

KLOPNE BOLEZNI

Ko pride klop na človeka, se najraje pritrdi na nežno in dobro prekrvavljeno mesto na koži. Vboda ne čutimo in kopa takrat največkrat ne opazimo takoj, saj ima njegova slina anestetičen učinek. Klopi so nevarni, saj prenašajo viruse, bakterije (npr. rikecije, spirohete), glivice, praživali in gliste, ki povzročajo bolezni. Klopi se okužijo s sesanjem krvi okužene živali, najpogosteje so to mali gozdni sesalci in ptiči, lahko tudi večje živali, ki predstavljajo naravni rezervoar bakterij (3).

LYMSKA BORELIOZA

V Sloveniji je lymska borelioza od vseh bolezni, ki jih klopi prenašajo, najpogostejša. Okuženih je do 41% klopov. Izjemoma se bolezen lahko pojavi tudi po piku kakšne druge okužene žuželke (2). Za prenos okužbe je pri lymski boreliozi načeloma potrebnih vsaj 24 oziroma 48 ur po tem, ko se klop prisesa (2). S čimhitrejšo pravilno odstranitvijo klopa, lahko zmanjšamo možnost okužbe oz. se ji še izognemo.

Lymsko boreliozo povzročajo bakterije, ki se imenujejo borelije in spadajo v družino spirohet, kamor uvrščamo vsaj 3 za človeka patogene vrste: Borrelia burgdorferi sensu stricto, B. afzelii in B. garinii (3). Bolezen poteka v treh fazah. Inkubacijska doba za prvo fazo je običajno od 3 do 32 dni po okužbi. Druga in tretja faza bolezni se lahko pojavita mesece ali leta po okužbi (3). Za bolezen je značilen zelo različen klinični potek. To je odvisno od vpliva imunskega odziva posameznika in od vrste bakterije borelije. Ena vrsta povzroča okvare kože, druga živčevja in tretja okvare sklepov. Nekaj dni do nekaj tednov po vbodu klopa, se pri bolnikih pojavi značilen obročast kožni izpuščaj (erythema migrans). Nastane na mestu vboda klopa, lahko pa tudi drugje po telesu. Rdečina se počasi širi, na sredini bledi in dobiva obliko obroča. Nekateri bolniki se počutijo podobno kot bi prebolevali gripo: imajo vročino, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol ter slabost (2). Poleg značilnega rdečega kolobarja pa se po vbodu klopa lahko pojavi borelijski limfocitom – mehka, neboleča oteklina ali vozlič, ki se običajno pojavi na uhljih, ušesni mečici, prsnih bradavicah ali genitalnem področju (2). Napredovala oblika bolezni se lahko pokaže na različnih organih: srcu, živčevju, sklepih, očeh ali koži. Zelo pomembna je zgodnja prepoznava bolezni in takoj, ko opazimo rdeč izpuščaj, moramo k zdravniku, da predpiše antibiotike (3). Po pravočasnem zdravljenju z antibiotikom izpuščaj začne hitro izginjati, bolniki pa so ozdravljeni in zaradi lymske borelioze nimajo več težav (2). Če zamudimo začetek bolezni in je lymska borelioza zdravljena šele v pozni fazi, antibiotiki ne pomagajo več tako dobro in bolezenski znaki ostajajo, saj so v tem primeru tkiva že nepopravljivo poškodovana (2).

Včasih je potrebna še laboratorijska potrditev suma, da gre za lymsko boreliozo. Testiranje pa ni vedno enostavno.

KLOPNI MENINGOENCEFALITIS

Klopni meningoencefalitis (KME) je resno virusno obolenje osrednjega živčevja. Povzroča ga virus klopnega meningoencefalitisa, ki spada v rod flavivirusov, ki vključuje približno 70 različnih virusov. Z virusom KME se večina ljudi okuži z vbodom okuženega klopa, lahko pa se okužimo tudi preko pitja neprekuhanega kozjega, ovčjega ali kravjega mleka ali mlečnih izdelkov okužene živali (2).

Z okuženega klopa se virus prenese iz njegovih žlez slinavk v kožo gostitelja že v prvih minutah sesanja krvi. Evropski podtip virusa običajno povzroča bolezen, ki ima v večini primerov značilen dvofazni potek (2).

Prva faza bolezni se pokaže približno teden dni po vbodu okuženega klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah in sklepih, glavobolom ter vročino. Po nekaj dnevnem do nekaj tedenskem izboljšanju počutja izbruhne druga faza bolezni. Takrat se virus razširi v centralni živčni sistem. Pri večini bolnikov bolezen poteka kot meningitis ali meningoencefalitis, pri nekaterih (do 10 % bolnikov) tudi kot meningoencefalomielitis (2).

Za meningitis, vnetje možganske ovojnice, so značilni: visoka vročina, močan glavobol, otrdel vrat, bolečine v vratu, vrtoglavica in slabost ter bruhanje (2). Če virus poleg vnetja možganskih ovojnic povzroči tudi vnetje možganskega tkiva, govorimo o meningoencefalitisu. V tem primeru se pojavijo še tresenje prstov rok in jezika, težave z zbranostjo in mišljenjem ter različne stopnje motenj zavesti (tudi koma). Najtežja klinična oblika prizadetosti je meningoencefalomielitis (2). Pri tem pride do ohromitve mišičnih skupin, npr. ramenskega obroča in medenice ali pa dihalnih mišic. Če so prizadete dihalne mišice, je bolnik odvisen od dihalnega aparata (2). Včasih je prizadeto tudi avtonomno živčevje, ki se kaže v motnjah srčnega ritma (2). Bolniki potrebujejo dolgotrajno bolnišnično zdravljenje. Pri 5-10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre (2).

Klopni meningoencefalitis lahko pusti trajne posledice in tudi po okrevanju močno vpliva na kakovost življenja. Slovenija spada med države z največjo obolevnostjo v Evropi (2).

Specifičnega zdravljenja KME žal ni. Obstoja le simptomatsko zdravljenje z zdravili za zniževanje telesne temperature in lajšanje glavobola ter nadomeščanja tekočine in elektrolitov. Če je potrebno, bolnike zdravijo tudi z zdravili za zmanjšanje otekline možganov in za zdravljenje krčev (2).

Pred boleznijo se lahko učinkovito preventivno zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje poteka v več odmerkih. Prva dva odmerka si sledita v razmaku 1 meseca, tretji odmerek se daje 9-12 mesecev po drugem odmerku. Prvi poživitveni odmerek se daje po 3 letih, kasneje se obnavlja zaščito na 3-5 let (odvisno od cepiva).

HUMANA GRANULOCITNA ANAPLAZMOZA

Humana granulocitna anaplazmoza (HGA) je redkejša klopna bolezen. Bolezenske težave so podobne kot v zgodnji fazi klopnega meningoencefalitisa: povišana telesna temperatura, glavobol in slabost ter bolečine v sklepih in mišicah. Bolezen povzročajo bakterije Ehrlichia spp. Iz družine Anaplasmataceae. Bolezen zdravijo z antibiotiki.

ZAŠČITA PRED KLOPI

Kadar se odpravimo v naravo je priporočljivo, da uporabljamo svetla dolga oblačila, da klopa lažje opazimo. Oblačila lahko popršimo z repelentom. Po vrnitvi domov se temeljito pregledamo, odstranimo morebitne klope, stuširamo lase, oblačila pa operemo. Pri odstranjevanju klopa ne uporabljamo olj, krem, kemikalij, ampak pinceto. Klopa primemo čim bližje koži in ga mirno izvlečemo. V zdravstvenem domu je storitev odstranjevanja klopa samoplačniška (2). V primeru, da rilček klopa ostane v koži, ni nevarno za prenos okužbe, lahko pa povzroči ognojitev. V takem primeru je najbolje počakati, da rilček sam odpade (8).

Repelenti:

Repelenti so zaščitna kemična sredstva, ki odganjajo žuželke. Nanašamo jih skladno z navodili proizvajalca. Nekatere lahko nanašamo tudi na kožo. Izogibati se je treba nanosu na oči, usta.

Nekateri repelenti:

• AUTAN PROTECTION PLUS zagotavlja takojšnjo zaščito pred klopom do 4 ure. (Poleg tega ščiti tudi pred obadi in več vrstami komarjev). Izdelek se lahko nanaša na kožo, tudi na obraz (najprej namažemo dlani, potem nanesemo na obraz), pri čemer se je potrebno izogibati očem in ustom (4).
• AUTAN TROPICAL SUHI SPREJ ščiti pred navadnimi, tropskimi in tigrastimi komarji in klopi. Na koži pušča nežen in neopazen občutek, saj vsebuje naravne sestavine, koruzni škrob in drobne mikrodelce, ki se hitro suše na koži. Lahko ga nanašamo tudi na obraz, pri čemer se izogibamo očem in ustom (5).
• JUNGLE FORMULA MAXIMUM je pršilo za zaščito pred klopi na koži in oblačilih, kjer ne pušča madežev. Je prijetnega vonja in je namenjen odraslim in otrokom, starejšim od 3 let. Učinkuje do 8 ur (6).
• FORTH PROTI KLOPOM (150 ml sprej proti klopom) je namenjen odganjanju klopov. Pršimo ga po oblekah 1x do 2x dnevno. Ne pušča madežev na tkanini. Vsebuje izvleček dalmatinskega bolhača (naravne piretrine) (7).

Če ne želimo uporabljati sprejev, lahko preizkusimo tudi elektronski odganjalec klopov, ki deluje na principu visoke frekvence, ki je za človeka neslišna, za klope pa moteča (8). Vendar se nikoli ne smemo zanesti samo na odganjalce. Vedno se po sprehodih v naravo temeljito preglejte in umijte ter takoj odstranite morebitne klope s pinceto.

HIŠNI LJUBLJENČKI IN KLOPI

Tudi psi in mačke se lahko okužijo ob stiku z okuženim klopom (in tudi drugimi prenašalci), bolezni pa povzročajo lahko kronične težave ali celo smrt (9). Zanje so na voljo razpršila, žvečljive tablete, ovratnice, ampule, ki omogočajo od 1 do 6 mesečno zaščito, odvisno od proizvoda. Najbolje je, če se posvetujete z veterinarjem.

Ampule nanašamo enkrat mesečno, živali pa se ne smemo dotikati nekaj ur na predel nanosa (9). Tablete brez repelentnega učinka se daje 1 x na mesec ali 1x na 3 mesece (9). Učinek ovratnic traja 6-8 mesecev (9). Vse preparate moramo izbrati glede na kilažo živali. Ljubljenčke moramo redno pregledovati in odstranjevati morebitne klope. Če opazimo znake kot so neješčnost, vročina, brezvoljnost, šepanje, pojdite do veterinarja (9).

Nekateri preparati- psi:

• FYPRYST COMBO/FRONTLINE COMBO ampule: se uporabljajo za zaščito proti bolham (učinek traja 8 tednov) in klopom (učinek traja do 4 tedne) ter proti ušem. Ni repelent. Ampule ne uporabljajte pri mladičih, mlajših od 8 tednov ter na kuncih (9).
• ATAXXA/ADVANTIX: sredstvo se uporablja za zaščito proti bolham (deluje 4 tedne) ter klopom (deluje 4 tedne). Ima repelentni učinek. Ne uporabljajte pri mladičih, mlajših od 7 tednov. Ni za mačke (9).
• NEXGARD: tableta- zaščita proti bolham (vsaj 5 tednov) in klopom (4 tedne). Nima repelentnega učinka. Ni primerno za mladiče, mlajše od 8 tednov (9).
• FORESTO: ovratnica za uničevanje in zatiranje bolh (učinek traja 7 – 8 mesecev), 8 mesecev deluje repelentno na klope. Deluje tudi kot zaščita proti ušem. Ni primerno za mladiče (9).

Nekateri preparati- mačke:

• FYPRYST COMBO/FRONTLINE COMBO: proti bolham (učinek traja 8 tednov) in klopom (učinek traja do 4 tedne) ter za zdravljenje ušivosti. Ni repelent. Ni primerno za mladiče in kunce (9).
• FORESTO: ovratnica za uničevanje in zatiranje bolh (7- 8 mesecev). Deluje repelentno na klope, zaščita pred njimi traja 8 mesecev. Ščiti tudi proti ušem. Ne uporabljajte je pri mladičih (9)

 

Biocide uporabljajte varno. Pred uporabo vedno preberite etiketo in podatke o izdelku.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z veterinarjem ali farmacevtom.

VIRI

1. Klopi – Wikipedija, prosta enciklopedija (dostopno julij 2021)
2. Klop | sos-klop.si (dostopno julij 2021)
3. Borelioza (Lymska bolezen) | www.nijz.si (dostopno julij 2021)
4. Autan Protection Plus pršilo za zaščito pred piki insektov, 100 ml | Lekarna Plavž (dostopno julij 2021)
5. Autan Tropical suhi sprej za zaščito pred piki insektov, 100 ml | Lekarna Plavž (dostopno julij 2021)
6. Jungle Formula Maximum zaščita pred klopi, 75 ml | Lekarna Plavž (dostopno julij 2021)
7. Klopi – preventiva pred ugrizom in pravilno odstranjevanje – Lekarniška skrb – Svetovanje – Gorenjske lekarne (dostopno julij 2021)
8. Petek, U. Zajedavci | Šolska veterinarska ambulanta BIC Ljubljana (dostopno julij 2021)