Kostanj je plod drevesa kostanja, ki izvira iz Evrope in male Azije. Poznamo več vrst kostanja, v naših gozdovih pa je najpogostejši pravi kostanj (Castanea sativa). Kostanj je zrel vsako leto v oktobru in novembru, vsako tretje leto pa obrodi še posebej obilno.
Sestava kostanja in vplivi na zdravje
Kostanj vsebuje večjo količino ogljikovih hidratov, prehranskih vlaknin, esencialnih maščobnih kislin (linolne maščobne kisline), vitaminov, mineralov in antioksidantov. Ima veliko prehransko vrednost, zaradi visoke vsebnosti vitaminov, kot so vitamin C, folat, vitamin B6 in tiamin ter mineralov, kot so mangan, baker in kalij. Obenem pa je bogat vir prehranskih vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo in zdravje.
Nasveti za uporabo
Kostanj je potrebno olupiti. Uživa se lahko svež, vendar ima lahko trpek okus, zato se ga navadno pred uživanjem speče ali skuha. Kuhan kostanj se lahko uporablja za pripravo različnih prilog, pirejev, nadevov za testenine in peciva.
Kadar ga pečete v lupino naredite zarezo, tudi pred kuhanjem ga je priporočljivo zarezati, vendar z nožem predrite le zunanjo lupino, notranja kožica pa naj bo čim bolj nedotaknjena. Kostanje lahko tudi posušite in zmeljete v moko.
Shranjevanje
Kljub temu, da kostanj s časom dobi slajši okus, ga hranimo največ teden ali dva. Kuhane kostanje pa lahko zmeljete, jim dodate malo mleka in jih zamrznete za kasnejšo uporabo.
Vir: Kostanj – Prehrana, dostopano 3.10. 2022
