Mandarina (Citrus reticulata) je ena izmed, zgodovinsko gledano, prvih gojenih vrst citrusov, skupaj s citrono in pomelom. Takšno ime je dobila zaradi kitajskega porekla in sicer po mandarinih – kitajskih uradnikih, prav zato naj bi ta nov sadež, ki je bil plemenit kot mandarini, nosil takšno ime.
Mandarinovec je zimzelen grm ali srednje veliko drevo (do 8 m) s trni. Je najbolj odporen na mraz med citrusi, vendar so sadeži, zaradi svoje majhnosti in tanke, mehke lupine, bolj občutljivi na mraz v primerjavi s pomarančami ali grenivkami. Čeprav mu je za rast bolj optimalno subtropsko podnebje, dobro uspeva tudi v tropskih območjih. Listi so zeleni in sijoči. Večina plodov je bledo do rdečkasto oranžne barve, okrogle do sploščene oblike, ki merijo nekje od 4 do 8 cm v premeru, sladkega okusa. Imajo tanko ter relativno gladko lupino, ki se enostavno lupi. Meso je brez semen, ali pa jih vsebuje zelo malo, ter je, tako kot pri drugih citrusih, razdeljeno na krhlje, ki se zlahka ločijo.
Mandarine se uživa sveže ali se jih uporabi za predelavo v marmelade in kandirano sadje, medtem ko se iz lupine pridobiva eterično olje. Odraslo drevo lahko obrodi 400 do 600 sadežev.
87% mandarine predstavlja voda. V primerjavi z drugimi citrusi vsebuje največ sladkorja, kar se odraža tudi pri okusu. Je bogata z vitaminom C, vsebuje pa tudi več vitamina A glede na druge citruse. Med minerali je najbolj zastopan kalij.
Vir: Mandarine – Prehrana, dostopano 5.2. 2023
