Občasna ali prehodna rdečica kože je lastnost občutljive kože in lahko preide v trajno rdečico.

Vzroki za nagnjenost k rdečici na koži

V državah s pretežno svetlopoltim prebivalstvom ocenjujejo, da 3 do 10 % odraslih oseb prizadene rdečica na koži obraza, bolezen imenovana rozacea, ki ga pogosto neupravičeno povezujejo z alkoholizmom.

Rozacea je kronična bolezen, z nepredvidljivim potekom. Težko je napovedati trajanje, saj na nastanek in potek bolezni vpliva nekaj različnih dejavnikov, ki so med seboj prepleteni. Tako zdravljenje lahko traja relativno kratek čas, v posameznih primerih pa nekaj mesecev in let.

Rdečica: normalna ali patološka?

Rdečica po dveh urah telesne aktivnosti je normalna, prav tako kot neenakomerno dihanje. Včasih se rdečica pojavi zaradi močno začinjenih jedi ali zjutraj, po neprespani noči. Toda, ob teh običajnih vzrokih za pojav rdečice, pri nekaterih osebah rdečica postane trajna in je videti kot rdeči madeži. Razlog za to stanje je preplet majhnih krvnih žil, ki oskrbujejo površino kože v celoti.

Zaradi motenj cirkulacije ali vaskularne preobčutljivosti nastopi razširitev žil in razvijati se prično prvi znaki rozacee.

Stopnja 1: Občasna rdečica ali “flushing”
Prvi znaki rdečice vključujejo intenzivno širjenje površinskih krvnih kapilar na obrazu. Ta prehodna oblika rdečice, t. i. »flushing« sčasoma preide v trajno obliko, pojavijo pa se lahko tudi teleangiektazija (razpok kapilar) in akne. Če je en ali več znakov najmanj 3 mesece prisotnih na osrednjem delu obraza, govorimo o rozacei. Simptomi, ki jih bolniki najpogosteje omenjajo so občutek skelenja ali žarjenja, suhost kože in otekanje.

Stopnja 2: Eritematozna oblika
Rdečica na obrazu, še posebej na licih je stalno prisotna. Včasih je to lahko znak preobčutljivosti na UV žarke, največkrat pa je znak motnje v cirkulaciji krvi. Pri posameznih primerih je na obrazu vidna dilatacija (razširjenost) mikroskopsko majhnih kapilar, kar licem daje rožnato-rdečo barvo, ali dilatacija večjih krvnih žil, ki je opazna prostemu očesu. Pogosto po videzu spominja na mrežo in je z estetskega vidika nesprejemljiva.

Stopnja 3: Vnetna oblika
Pri tej stopnji se močneje izrazi vnetna komponenta rozacee in na koži se pojavijo spremembe podobne najstniškim aknam. Zaradi tega to fazo imenujemo tudi »akne rosacea«. To netočno poimenovanje se je sčasoma spremenilo v »papulopustularna rozacea« in sicer zaradi prisotnosti rdečih bunčic (papul) in belih mozoljev (pustul) na koži. Zdravljenje je v tej fazi potrebno prilagoditi vnetnim spremembam.

Stopnja 4: Resna oblika
To obliko bolezni zaznamujejo spremembe, kot so odebelitev žleznega in veznega tkiva, povečanje veznega tkiva in krvnih žil na koži obraza. Spremembe so vidne na obrazu in čelu, pri moških pa tudi na nosu, kar lahko privede do razvoja gomoljaste zadebelitve nosu (rhinophyma).
Ta uradna klasifikacija bolezen prikazuje skozi štiri faze in s tem opozarja na možnost, da se določeno stanje poslabša.

V kolikor zdravljenja rozacee ne pričnemo pravočasno, kasneje težje zajezimo slabšanje stanja. Povedano drugače, takoj ko se pojavijo prvi znaki, najpogosteje nenevarni in le s prehodno rdečico, je čas za ukrepanje. Toda kako? Preprosto, z uporabo primernih dermokozmetičnih izdelkov za čiščenje in nego kože obraza ter izogibanjem dejavnikom, ki spodbudijo reaktivnost kože, kot je na primer izpostavljanje soncu brez ustrezne UV zaščite. 3. in 4. faza vsekakor zahtevata posvet z dermatologom.

Vpliv vsakdanjih navad na potek bolezni

Ker glavni vzrok za nastanek rozacee ni znan, je potrebna temeljita zdravniška obravnava, ki bi vsaj en razlog povezala s pojavom bolezni pri posamezniku. Znano pa je, da določene življenjske navade lahko poslabšajo ali pripomorejo k pojavu rdečice na koži, in na drugi strani lahko določene navade pojav rdečice preprečijo.

Škodljive navade

  • Predolgo izpostavljanje soncu ali obisk solarija. UVA žarki namreč povzročajo dilatacijo (širjenje) krvnih žil, kar lahko pri prekomernem izpostavljanju soncu postane trajno stanje. Toplota deluje enako: širi krvne žile, krepi delovanje UVA žarkov.
  • Pogoste situacije, kjer prihaja do hitre menjave temperature okolja.
  • Ekstremne vremenske razmere (mraz, visoke temperature, močan veter itn.).
  • Vroči napitki, začinjene jedi in alkohol.
  • Intenzivni občutki, kot so jeza, sram in stres.
  • Hormonske spremembe v času nosečnosti in menopavze.
  • Zdravljenje, ki vključuje kortikosteroidna zdravila za oralno ali topično rabo prav tako povzroča širjenje krvnih žil in tanjšanje kože, kar postopoma pripelje do rozacee.

Koristne navade

  • Za čiščenje kože obraza uporabljajte primerne dermokozmetične izdelke. Prednost dajte blagim in nežnim izdelkom za čiščenje kože, ki jih nanašate s prsti, z nežnimi krožnimi gibi. Izberite izdelke, ki vsebujejo aktivne sestavine, posebej prilagojene koži, nagnjeni k rdečici in katerih tekstura je prav tako prilagojena temu tipu kože.
  • Pred nanosom kreme, kožo obilno popršite s termalno vodo, ki bo pomirila kožo in zmanjšala otekanje.
  • Zaščitite kožo obraza pred soncem s pomočjo izdelkov z visokim in zelo visokim zaščitnim faktorjem.
  • Pri trajno prisotni rdečici, zjutraj ali zvečer kožo negujte s koncentriranimi izdelki, ki izboljšajo mikrocirkulacijo in zmanjšajo otekanje.
  • Če je prisoten občutek žarjenja in vročine, na kožo nanesite masko za hitro pomirjanje kože.
  • Pri napredovanih stopnjah bolezni se vsekakor posvetujte z zdravnikom.

Za lajšanje težav z rdečico priporočamo izdelke Avene Eau Thermale.

Vir: https://www.eau-thermale-avene.si/o-kozi/k-rdecici-nagnjena-koza, dostopano 1.10.2019

 

 

 

 

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Maja Dvoršak, farmacevtski tehnik, diplomirana medicinska sestra; Anamarija Matić, diplomirana medicinska sestra; Tjaša Češek, magistra farmacije, Saša Klun, farmacevtski tehnik, Ajda Mavrič Kovšca, mag. ekon. in posl. ved