Vitamini B skupine so za normalno delovanje telesa življenjsko pomembni, sodelujejo v ključnih presnovnih procesih ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, nujni so za normalno delovanje živčevja in za kožo. Nekateri so medsebojno povezani in odvisni drug od drugega. S hrano jih moramo redno vnašati. Pomanjkanje enega lahko pogosto pomeni tudi pomanjkanje drugega kar privede do različnih obolenj in motenj. V razvitem svetu hudega pomanjkanja skoraj ni, saj z raznoliko in uravnoteženo prehrano zadostimo potrebam po njih, a skupine z večjim tveganjem so: vegetarijanci, vegani, starejši, kadilci in alkoholiki ter ljudje pod dolgotrajnim stresom (1). Med vitamine B skupine spadajo: tiamin (B1), riboflavin (B2), niacin (B3), pantotenska kislina (B5), piridoksin (B6), biotin (B7), folna kislina (B9), cianokobalamin (B12), vendar so v prispevku predstavljeni le tisti, ki jih vsebuje zdravilo brez recepta B complex.

VITAMIN B1 – TIAMIN

Vitamin B1 (tiamin) je v vodi topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri delovanju živčevja, vzdržuje normalno delovanje možganov in deluje kot kofaktor v določenih encimskih reakcijah metabolizma ogljikovih hidratov (2,3). Pomanjkanje tega vitamina se kaže kot bolezen »beriberi« kjer sta prizadeta živčevje in srce (3). V 19. stoletju se je beriberi pojavila pri prebivalcih vzhodne Azije, ki so se prehranjevali pretežno z oluščenim rižem (2). Huda hipovitaminoza B1 se kaže z motnjami centralnega živčnega sistema kot Wernicke – Korsakoffljev sindrom (2,3), za katerega je značilen glavobol, trzanje zrkel, motnje spomina, apatija, delirij, halucinacije, šibkost, potenje… (3). Znake blagega pomanjkanja tiamina lahko spregledamo, saj so nespecifični: psihična oslabelost, splošna utrujenost, bolečine v mišicah, zmanjšana fizična sposobnost (3).

Povečane potrebe po tiaminu se pojavijo pri alkoholikih, saj alkohol zmanjšuje absorpcijo tiamina (2,3), pri prehrani, ki pretežno vsebuje ogljikove hidrate (saj se tiamin hitreje porablja), pri posameznikih s prekomerno telesno maso, pri nosečnicah, ki jim je slabo in z bruhanjem izgubljajo tudi tiamin, pri ljudeh z boleznimi prebavil (malabsorpcija, rak prebavil), pri hipertireoidizmu, dolgotrajnih infekcijah, anoreksiji, sladkorni bolezni, dolgotrajnem stresu…

Ugodne učinke dodatka tiamina so dokazali tudi pri Alzheimerjevi in Parkinsonovi bolezni ter pri tvorbi mielina (3).

S hrano ga moramo redno vnašati, saj zaloge zadostujejo le za nekaj tednov (3). Potrebe so odvisne od starosti, spola, fizioloških stanj, prehrane, bolezni in fizične aktivnosti (3). Največ ga vsebujejo sončnična semena, ohrovt, soja, svinjina, lešniki, neoluščena semena žitaric… (3). S termično obdelavo živil ga uničimo (3). Priporočeni dnevni vnos za zdravo odraslo žensko je 1,0 mg, za zdravega odraslega moškega pa od 1,1 – 1,3 mg (po NIJZ) (4).

VITAMIN B2 – RIBOFLAVIN

Vitamin B2 ali riboflavin je v vodi topen vitamin intenzivno rumene barve (lat. flavus- rumen), ki sodeluje pri presnovi maščob, ogljikovih hidratov, proteinov, vitaminov (2,3). Nujen je za izkoriščanje energije iz hrane (2). Je glavni sestavni del dveh koencimov (FMN in FAD), ki sodelujeta v procesih celičnega dihanja (2). Pomembno vlogo ima za vzdrževanje integritete sluznic, kože in oči, sodeluje pri tvorbi eritrocitov in je pomemben za pravilno delovanje živčnega in imunskega sistema (3). Udeležen je v metabolizmu nekaterih vitaminov: B3, B6, B9, B12 (3). Ker regenerira glutation (ključni antioksidant v celicah), s tem preprečuje oksidativni stres v celicah (3). Povprečne dnevne potrebe po riboflavinu za odraslo osebo so 1,3 mg/dan (3). Največ ga vsebuje mleko, mlečni izdelki, jajca, ribe, drobovina, žita, zelena zelenjava, stročnice (3). S pestro in uravnoteženo prehrano zlahka zadostimo dnevne potrebe (3). Riboflavin je odporen na termično obdelavo, je pa občutljiv na sončno svetlobo (3). Pomanjkanje riboflavina povzroči vnetje kože in sluznice na kotičkih ust, vnetje jezika, dermatitis, nevropatije in anemije (3). Na zadostni vnos morajo paziti vegani, vegetarijanci, nosečnice in doječe matere ter športniki (3). Pomanjkanje se lahko pojavi tudi pri ljudeh z dolgotrajnimi okužbami, pri jetrnih boleznih, pri alkoholikih, hipertiroidizmu, opeklinah, pri bolnikih s stomatitisom in črevesnimi težavami (2,3).

VITAMIN B3 – NIACIN

Vitamin B3 ali niacin (nikotinska kislina) in njen amid (nikotinamid) sta oba vitamina B kompleksa, topna v vodi (2). V telesu delujeta po pretvorbi v NAD in NADP, ki sta koencima številnih encimov, vključenih v celično dihanje (2,3). V telesu nastaja niacin tudi iz esencialne aminokisline triptofan (2,3). V telo ga vnašamo s hrano živalskega in rastlinskega izvora. Glavni viri so meso, mesni izdelki, jetra, ribe, pa tudi hrana, bogata s triptofanom: mleko, sir, jajca (2,3). Prisoten je tudi v žitaricah, a v vezani obliki, ki se ne more absorbirati (2,3). Zdrav človek potrebuje dnevno 13 mg (ž) in 15-17 mg (m) niacina (4). Pri hudem pomanjkanju niacina ali njegovega prekurzorja triptofana v prehrani, se pojavi bolezen pelagra (2,3), pri kateri se poleg sprememb na koži in sluznicah, pojavijo še prebavne in nevrološke motnje in če se je ne zdravi, je lahko smrtna (2). Poleg zdravljenja in preprečevanja pelagre, se niacin uporablja še za zdravljenje hiperholesterolemije in pri raznih boleznih, kjer je moten transport triptofana v celice (3). Tveganju za pomanjkanje niacina so izpostavljeni vegani, vegetarijanci, bolniki z anoreksijo, bolniki s Chronovo boleznijo, bolniki, ki se dolgotrajno zdravijo s kemoterapevtiki, alkoholiki, brezdomci in na ustrezen vnos morajo gledati tudi nosečnice (3).

Pri sočasnem jemanju nikotinske kisline morajo biti previdni ljudje, ki jemljejo določena zdravila:

  • proti povišanemu holesterolu (statini, fibrati), saj se poveča nevarnost rabdomiolize (razgradnje mišičnih celic) (3)
  • zdravila proti strjevanju krvi – lahko se poveča nevarnost za krvavitve (3)
  • sočasno jemanje cinka poslabša neželene učinke niacina (rdečica, srbenje) (3)
  • paracetamol – lahko se poveča hepatotoksičnost nikotinske kisline (3)…

VITAMIN B5 – PANTOTENSKA KISLINA

Pantotenska kislina ali vitamin B5 je vodotopen vitamin, ki je v naravi zelo razširjen (panthos grško pomeni »je povsod« in se nahaja v številnih virih hrane), zato pri normalni prehrani hipovitaminoza ni znana (2,3). Največ je vsebuje meso (jetra), stročnice, polnozrnata žita, jajca, mleko, zelenjava, sadje (2). Povprečne dnevne potrebe niso opredeljene, ustrezni vnosi za odrasle ljudi so 5 mg na dan za oba spola (3). Nekoliko več je potrebujejo doječe matere, saj se z dojenjem izloča iz telesa (3). Je sestavni del koencima A, ki ima pomembno vlogo pri metabolizmu ogljikovih hidratov, maščob in proteinov (2,3). Ima vlogo v kognitivnih procesih, pri sintezi in presnovi steroidnih hormonov, vitamina D (3).

V raziskavah so ugotovili, da lahko visoki odmerki pantotenske kisline ugodno vplivajo na holesterol, na pojav aken, na simptome revmatoidnega artritisa (3). Uporaba pantotenske kisline v obliki pantenola oz. dekspantenola pa lahko pripomore k hitrejšemu celjenju ran na koži in sluznicah (npr. Panthol losjon, Pantenol mazilo, Bepanthen).

VITAMIN B6 – PIRIDOKSIN

Ime vitamin B6 označuje več sorodnih spojin- piridoksin, piridoksal in piridoksamin, ki se v telesu za aktivacijo fosforilirajo (2,3). Presnova vitamina B6 in pretvorba v različne oblike je odvisna od riboflavina, niacina in cinka (3). Vitamin B6 je pomemben za normalen razvoj možganov in živčevja ter za delovanje imunskega sistema (3). Ogromno encimov ga potrebuje kot kofaktor in tako sodeluje pri presnovi aminokislin, lipidov, hormonov, sintezi hema, niacina, živčnih prenašalcev… (3) Dnevne potrebe po njem so 1,5 mg za moške in 1,3 mg za ženske, nekoliko večje potrebe imajo nosečnice in doječe matere (3). Največ vitamina B6 vsebujejo sončnična semena, meso, lešniki, orehi, polnozrnata pšenica, ribe in fižol (3). Vnašati ga moramo redno, saj se ne skladišči (3). Toplotna obdelava hrane ga ne uniči (3). Njegovo pomanjkanje je povezano s pomanjkanjem folata in B12 (3). Klinično se uporablja pri določeni vrsti anemije, visoki odmerki ublažijo od piridoksina odvisno epilepsijo pri novorojenčkih in otrocih (epilepsija, kjer gre za mutacijo gena, vpletenega v razgradnjo lizina), zmanjša jutranjo slabost med nosečnostjo (3). Na splošno ga z uravnoteženo prehrano zaužijemo dovolj, a do pomanjkanja lahko pride pri alkoholikih, ledvični bolezni, Chronovi bolezni, ulceroznem kolitisu, celiakiji, homocistinuriji (3). Pomanjkanje se kaže kot slabokrvnost, nevrološke motnje, izpuščaji, dermatitis, depresija, zmedenost (3).

Previdnost je potrebna pri sočasnem jemanju zdravila proti Parkinsonovi bolezni (levodopa), saj piridoksin zmanjšuje njeno terapevtsko delovanje s pospeševanjem njenega perifernega metabolizma in je je manj na voljo za vstop v centralni živčni sistem (2,3). Če bolnik prejema poleg levodope zaviralce dopa dekarboksilaze (karbidopa, benserazid), ki zmanjšujejo njeno periferno presnovo, je nevarnost nekoliko manjša (3). Previdnost je potrebna tudi pri jemanju nekaterih antiepileptikov (fenobarbital in fenitoin), saj vitamin B6 zmanjšuje njihovo učinkovitost (3). Dodajanje vitamina B6 pa je priporočljivo pri zdravljenju tuberkuloze z izoniazidom (3).

VITAMIN B12 – CIANOKOBALAMIN

Cianokobalamin ali vitamin B12 je v vodi topen vitamin, oz. je edina znana naravna spojina, ki vsebuje element kobalt (2,3). Ta mu daje rdečo barvo in je nujen za njegovo biološko aktivnost (3). Na kobalt je lahko vezan različni ligand, tako govorimo o ciano-, metil- ali hidroksikobalaminu (3). V telesu sta aktivni le dve obliki: metilkobalamin ter 5′-dezoksiadenozilkobalamin (3). Vitamin B12 je ključen v procesih celične delitve, nujen za sintezo DNA, za normalno eritropoezo za delovanje živčevja, možganov, imunskega sistema in prispeva k presnovi homocisteina (3). Sintetizirajo ga bakterije. Najdemo ga v mleku, siru, morskih sadežih, ribah, rumenjaku, nekaj ga je v mesu, predvsem pa v tkivih, v katerih se akumulira (jetra, ledvica) (3). Ustrezen dnevni vnos s hrano za zdravo odraslo osebo je okrog 4 μg, nekoliko več ga potrebujejo nosečnice in doječe matere (3). V določenih živalskih tkivih se lahko shranjuje tudi več let kar nudi zaščito v obdobju daljšega pomanjkanja.

V rastlinski hrani ga skoraj ni, zato se lahko pri veganih in vegetarijancih pojavi pomanjkanje. Do pomanjkanja lahko pride tudi pri ljudeh z atrofičnim gastritisom, ki imajo premalo izločene želodčne kisline ali premalo t.i. intrinzičnega faktorja, ki ga izločajo parietalne celice želodčne sluznice in je nujen za absorpcijo tega vitamina. Razvije se perniciozna anemija, ki se jo zdravi z velikimi dnevnimi  odmerki peroralno ali i.m. injekcijami (3).

Vzroki pomanjkanja B12 so še: okužba s Helycobacter pylori, bolezni trebušne slinavke, Chronova bolezen, celiakija, delna ali popolna kirurška odstranitev želodca, dolgotrajno jemanje določenih zdravil (zaviralci protonske črpalke, metformin).

Klinično se uporablja za zdravljenje makrocitnih anemij, pri nevritisu in nevralgiji ter pri znanih zastrupitvah s cianidi kot antidot (3).

Pomanjkanje B12 se kaže v delovanju skoraj vseh organskih sistemov. Pri nekaterih lahko prevladujejo hematološki znaki (anemije), pri drugih pa nevrološki (prizadetost živčevja- odrevenelost, ščemenje, težave z ravnotežjem, zmedenost, demenca) (3).

Vse obravnavane vitamine vsebuje zdravilo brez recepta B-COMPLEX (pakiranje po  60 ali 120 filmsko obloženih tablet). Primeren je za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, pri povečani porabi ali moteni absorpciji vitaminov skupine B, pri nevralgijah (bolečine, zaradi bolezenskega procesa v bližini čutnega živca), vnetju večjega števila živcev, nevrodermatozah (bolezni kožnih živcev) (5).

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Na tržišču obstajajo tudi prehranska dopolnila z vitamini B skupine v obliki tablet, tablet s prirejenim sproščanjem, pršila; nekateri vitamini nastopajo tudi posamično.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano ter zdrav način življenja.

VIRI

  1. B complex | Edini kompleks vitaminov skupine B, registriran kot zdravilo brez recepta. (dostopno januar 2022)
  2. Medić-Šarić, M. Vitamini in minerali; Ptuj : In obs medicus, 2002, str. 67-78
  3. Peterlin Mašič, L. in Obreza, A. in Vovk, T. in Kovačič, A. in sodelavci. (1.izd). (2020). Minerali, vitamini in druge izbrane snovi. Ljubljana : SFD, str. 292-303
  4. Priporočeni dnevni vnosi vitaminov in mineralov | www.nijz.si (dostopno januar 2022)
  5. B-complex filmsko obložene tablete | Krka (dostopno januar 2022)

 

 

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije;Seida Novak, farmacevtski tehnik; Matic Bobnar, farmacevtski tehnik; Aleksandra Peulić, magistra farmacije