Med sestavljajo ogljikovi hidrati (sladkorji), beljakovine, kisline, rudninske snovi, vitamini, encimi, hormoni, protibakterijske snovi, aromatične snovi, voda, flavonoidi in druge snovi, ki vplivajo na barvo, okus in vonj medu. 

V povprečju med vsebuje 40 % fruktoze, 34 % glukoze in 1-4 % saharoze. Fruktoza in glukoza skupaj v medu predstavljata 85-95 % skupne količine ogljikovih hidratov. 

Kristalizacija medu je naraven proces in je odvisen od razmerja med glukozo in fruktozo, od deleža vode, kristalizacijskih jeder v medu in temperature skladiščenja medu. Strjevanje medu preprečimo, če ga segrejemo do temperature 40 stopinj Celzija.  

 

Vrste medu

Vrste medu se med seboj ločijo po barvi, okusu, vonju in kemični sestavi. Vsaka vrsta medu ima svoje specifičnosti, po katerih ga prepoznamo. Najbolj pogoste vrste medu so akacijev, lipov, kostanjev, ajdov, cvetlični in gozdni med. 

Akacijev med je svetle barve, prozoren, prijetnega nežnega okusa. Med se le redko strdi. Lipov med je rumene barve, diši po lipovem cvetju, se ne strdi. Kostanjev med je svetlejše barve, blažjega okusa. Cvetlični med je rumene barve, hitro kristalizira. Ajdov med je temne barve. Gozdni med tudi odlikuje temna barva, je zelo cenjen med ljudmi. 

 

Zdravilni učinki medu

Čebelji med je izjemno cenjeno živilo zaradi svojih hranilnih in zdravilnih učinkov. Med je odlično sredstvo proti prehladu, kašlju in vnetju v bronhijih. Uspešen je tudi kot zunanje zdravilo, še posebej pri različnih ranah, ker uničuje bakterije ali vsaj preprečuje njihovo razmnoževanje. Med torej deluje baktericidno pri različnih ranah. 

Med je bogato energijsko hranilo in se priporoča pri slabokrvnosti, nosečnosti, pri težjih fizičnih obremenitvah, pri zmanjšani imunski odpornosti in pri okrevanju po boleznih. Med pomirja in vrača spanec, pomaga proti mišičnim krčem, ranam na želodcu in dvanajsterniku, deluje rahlo odvajalno in pomaga jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov. Med vsebuje tudi antioksidante, ki imajo pomembno vlogo pri obrambi organizma pred prostimi radikali, ki nastajajo v telesu in poškodujejo celice. 

 

Apiterapija 

Apiterapija je starodavna veda o tem, kako s pomočjo čebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. 

  • Akacijev med uporabljamo predvsem za črevesne in želodčne težave, pri preprečevanju prehladov ter pri urejanju prebave. Izmed sladkorjev vsebuje akacijev med največ fruktoze, zato ga pod zdravniškim nadzorom lahko uporabljajo tudi lažji sladkorni bolniki. 
  • Cvetlični med se uporablja kot sladilo, blaži pa tudi alergije, krepi žile in srce ter krepi organizem.
  • Gozdni med ima precej intenziven vonj in je temno rjave barve. V ljudskem zdravilstvu ga uporabljajo predvsem pri vnetju dihalnih poti, prav tako zmanjšuje živčno napetost.
  • Lipov med lajša prehlade, uporabljajo ga tudi proti povišani temperaturi, glavobolu, kašlju, povečuje pa tudi apetit.
  • Kostanjev med vsebuje več fruktoze kot glukoze, zato počasi kristalizira, zmanjšuje slabokrvnost in utrujenost.

 

Vir: Fras M. Med v prehrani. Murska Sobota: Pomurska založba, 2008.

Zdrave novičke:

O nas

Zdravim.se je blog Lekarne Plavž z informacijami za zdrav življenjski slog, vitalnost in zdravje. V lekarni Plavž dela uigran tim farmacevtov in farmacevtskih tehnikov s posluhom za potrebe, želje in težave ljudi. Vemo, da je zdravje naša največja dragocenost, zato skušamo z vsem strokovnim znanjem, razumevanjem in človeško toplino svetovati ter pomagati.

Kontakt

FARMACARE, lekarniška dejavnost d.o.o., Cesta maršala Tita 77, 4270 Jesenice, Slovenija

04 586 58 50

Naši avtorji

Lea Pogačnik, magistra farmacije; Rok Loboda, magister farmacije; Tadej Kokalj, magister farmacije; Barbara Rekar, magistra farmacije; Rosana Potokar, magistra farmacije; Tanja Demšar, farmacevtski tehnik; Seida Novak, farmacevtski tehnik; Matic Bobnar, farmacevtski tehnik; Maj Domen Oblak, magister farmacije