Imunski sistem se od posameznika do posameznika močno razlikuje, tudi med sicer povsem zdravimi ljudmi. Razlike gre pripisati številnim dejavnikom, kot so genetika, spol, starost, prehrana, količina gibanja, kajenje, uživanje alkohola, stres, količina spanca, zgodovina infekcij in cepljenj, itd. Na številne izmed naštetih dejavnikov, kot so količina gibanja, kajenje, stres in količina spanca lahko vplivamo tudi sami.

Vpliv prehrane na imunski sistem
Prehrana je eden izmed izjemno pomembnih dejavnikov za dobro delovanje imunskega sistema.
Podhranjenost je v državah v razvoju eden glavnih krivcev za nepravilno delovanje imunskega sistema in večjo dovzetnost za okužbe. V razvitem svetu podhranjenost ni pogosta težava, vendar enolična in z vitamini in minerali revna prehrana lahko načne naš imunski sistem, tudi če nismo podhranjeni.

Po drugi strani prekomerna telesna masa, še posebej maščobne zaloge, ki se nalagajo okrog pasu, prav tako znižujejo odpornost, saj maščobno tkivo prispeva h kroničnim vnetnim procesom, ki izčrpavajo naš imunski sistem. Ta proces je ob izgubi odvečnih kilogramov v veliki meri reverzibilen.

S prehrano lahko naš imunski sistem podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolikega sadja in zelenjave, oreškov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami.
Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema.
Naslednja mikrohranila dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema (v oklepajih so navedeni nekateri najboljši prehranski viri posameznega mikrohranila):

  • Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)
  • Vitamin D (ribe, jajca)
  • Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)
  • Vitamin C (paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode)
  • Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam)
  • Folna kislina (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)
  • Baker (goveja jetra, leča, sončnična semena, mandlji, kakav)
  • Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški)
  • Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca)
  • Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)

Vpliv nekaterih živil na delovanje imunskega sistema je še posebej dobro raziskan. Spodnja živila znanstveno dokazano pozitivno vplivajo na obrambo našega telesa, bodisi z vplivom na število obrambnih celic ali na njihovo aktivnost.

  • Česen
  • Čebula
  • Oranžni pigmenti ali karotenoidi, ki jih najdemo v korenju, bučah, sladkem krompirju, kakiju, melonah in zeleni listnati zelenjavi
  • Ingver
  • Probiotični izdelki, kot sta jogurt in kefir ter kislo zelje in kisla repa

Večinoma pa se žal ne prehranjujemo s tako raznoliko ter z domačega vrta, kjer sadje in zelenjava vsebujejo večje vsebnosti vitaminov in mineralov. Znatno lahko pripomorete k delovanju imunskega sistema z 1 kapsulo prehranskega dopolnila VonPharma Multivitamini za ženske, ki je z napredno kombinacijo prilagojena posebej za potrebe ženske populacije.